Metulji na našem vrtu

Izšla je knjižica Metulji na našem vrtu, ki je sad članov društva za preučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (DPMS) in pri kateri sem z nekaj fotografijami sodeloval tudi jaz.

Povezava do knjižice v PDF obliki je na spodnjem naslovu:

Metulji na našem vrtu

Belouška (Natrix natrix)

Belouška (Natrix natrix) je najpogostejša in najbolj razširjena kača v Sloveniji, ki živi po vsej kontinentalni Evropi od Skandinavije do Sredozemlja. Prebiva ob potokih, rekah, mlakah, jezerih in celo večjih lužah, kjer si kot izvrstna plavalka lovi dvoživk, rib in vodnih nevretenčarjev. Kadar se čuti ogroženo se brani s pihanjem, smrdljivimi izločki, včasih pa se obrne na hrbet, na široko razpre usta iz katerih pomoli jezik in se naredi mrtvo ter s tem skuša pretentati plenilca. Ni strupena. Belouška nima strupnikov in se nikoli ne brani z ugrizom. Ima pa strup, ki ga izloča skozi kanalčke na nebu in služi za omamljanje plena med požiranjem. Ta strup človeku ni nevaren in zato belouško uvrščamo med ČLOVEKU NENEVARNE KAČE.


Belouška (Natrix natrix)

©Peter Mlakar Makro Foto

Šopek belinov

Glogova belinka (Aporia crataegi) spada v družino belinov (Pieridae). Osnovna barva kril je bela, delno prosojna; krilne žile in rob so fino črno oprašeni. Pri nas pogosta vrsta, ki naseljuje travnike z mejicami ali posameznimi grmi. Pogosta ga srečamo v večjih skupinah ob vodi, hrani in pred prenočitvijo.

Priprava na spanje

©Peter Mlakar Makro Foto

Spopad titanov

Veliki rogač je največji v Evropi živeči hrošč, zato si zasluži še posebno pozornost. Kljub grozečem videzu pa ogromne čeljusti (natančneje gre za povečane mandibule) niso nevarne. Uporabljajo jih samci za ritualizirane borbe za teritorij in samice. Čeljusti slednjih so majhne, obstajajo pa tudi samci, katerim se ne razvijejo do polne velikosti. Aktivni so v mraku v pomladnih mesecih, takrat samci z zamolklim brenčanjem letajo naokrog in iščejo samice. Je že precej redek in zato tudi zaščiten z zakonom! V evropski Direktivi o habitatih je rogač uvrščen v prilogo II - vrste, katerih habitate se varuje. Zaščiten je tudi po določilih bernske konvencije, kjer je uvrščen v prilogo III (zaščitene živalske vrste).

Veliki rogač (Lucanus cervus) ujet med rivalstvom za samico!

©Peter Mlakar Makro Foto

Dež, dež in dež...

Kot kaže nam vreme ne prizanaša in prav tako tudi prebivalcem travnikov ne. Počasi imajo že vsega dovolj in tudi meni že počasi preseda to kislo vreme. Oglejte si nekaj utrinkov iz travnika po, med in v dežju. Vsekakor je bilo mokro.......

In kot vse kaže ima tudi tale urh že vsega dovolj........sicer ne vem kaj ga je bolj motilo, dež ali jaz!?

Škrlatni cekinček (Lycaena hippothoe)

Škrlatni cekinček (Lycaena hippothoe) spada v družino modrinov (Lycaenidae). Samec ima zgornjo stran kril oranžnordeče barve z vijoličastim leskom ob spodnjem robu sprednjih kril in ob zunanjem ter notranjem robu zadnjih kril. Samica ima zgornjo stran sprednjih kril rjavooranžno s črnimi lisami, zgornjo stran zadnjih pa rjavo z oranžnim submarginalnim pasom. Pojavlja se v dveh generacijah od maja do junija in od junija do avgusta. Razpon kril: 28 - 36 mm. Hranilna rastlina: kislica  (Rumex spp.) in dresen (Polygonum spp.).

Uvrščen je na Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije. 

Škrlatni cekinček (Lycaena hippothoe)

>>METULJI SLOVENIJE<<

Modri trepetlikar (Limenitis reducta)

Modri trepetlikar (Limenitis reducta) spada v družino pisančkov (Nymphalidae). podoben je malemu trepetlikarju. Na črni zgornji strani kril je značilen modrikast in ne rjavkast lesk. Pas belih diskalnih lis je širok in izrazit. Ob zunanjem robu obeh kril so neizrazite majhne marginalne črne in svetlo obrobljene pike. Spodnja stran zadnjih kril je temnordečerjava. Pojavlja se v eni ali dveh generacijah od junija do avgusta. Živi v listnatih in mešanih gozdovih, kjer uspeva kosteničevje.


Modri trepetlikar (Limenitis reducta)

>>METULJI SLOVENIJE<<