PETER'S MACRO FOTOBLOG

Komar (Theobaldia annulata)

2011-05-06T13:50:00.000+01:00

Komarji so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živeč opisanih vrst žuželk. Večina vrst se prehranjuje tudi s krvjo in so za človeka pomemben dejavnik razširjanja mikroorganizmov, ki povzročajo bolezni. Splošno znano je, da komarji za preživetje ne potrebujejo nujno krvi. Samci tako sesajo samo rastlinske sokove, samice pa potrebujejo obrok krvi le za razvoj potomstva. V splošnem so komarji vitki dvokrilci z dolgimi nogami in majhne velikosti; največji dosežejo nekaj več kot centimeter dolžine, večina vrst pa je velika samo nekaj milimetrov.

Travniški postavnež (Euphydryas aurinia)

2010-12-13T17:45:00.000+01:00

Travniški postavnež ( Euphydryas aurinia) ima zgornjo stran kril rjavo in rumenooranžno kontrastno lisasto. Lise v medialni celici in postdiskalnem polju so oranžnordeče. Spodnja stran je svetlejša z veče rumenimi lisami. Na zgornji in spodnji strani zadnjih kril so v postdiskalnem polju črne pike, ki so na spodnji strani lahko rumenkasto obrobljene. Samica je večja in bolj pisana kot samec. Osebki iz populacije na močvirnih traviščih so običajno temneje obarvani kot osebki, ki živijo na suhih traviščih.Leta od maja do junija.

V Sloveniji je vrsta zavarovana.
Uvrščena je na Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije in v prilogo II Habitatne direktive.

travniški postavnež (Euphydryas aurinia)

Travnar (Brintesia circe)

2010-11-19T10:19:00.000+01:00

Travnar (Brintesia circe) spada med največje dnevne metulje pri nas. Zgornja stran je črna s širokim postdiskalnim pasom belih lis. Te so na zadnjih krilih sklenjene, na sprednjih pa z žilami prekinjene v obliki dolgoovalnih lis. Na obeh straneh sprednjega krila ima črno subapikalno očesce z majhnim belim jedrom. Spodnja stran kril je temnosivorjava, črno marmorirana, z izrazito široko belo postdiskalno liso in majhno belo liso v diskalnem delu krila. Samec ima lise bolj snežno bele kot samica. Je pogosta in splošno razširjena vrsta. Rad seda na drevesnih deblih in skalah, kjer se z varovalno obarvanostjo spodnje strani kril odlično prikrije. Leta v eni generaciji od junija do septembra.

travnar (Brintesia circe)

©Peter Mlakar Makro Foto

navadni senožetnik (Colias croceus)

2010-09-17T08:11:00.000+01:00

Navadni senožetnik (Colias croceus) spada v družino belinov (Pieridae). Zgornja stran kril je oranžnorumene barve, pri samicah svetle oblike pa bledorumene barve. Na zunanjem sprednjih kril je širok črn pas, ki ga pri samcu po celi dolžini prekinjajo le tanke rumene žile, pri samici pa velike rumene lise. Teh je na vsakem krilu običajno pet ali šest. Pojavlja se v več generacijah od aprila do novembra.

navadni senožetnik (Colias croceus)

©Peter Mlakar Makro Foto

Lepi argus (Meleageria bellargus)

2010-09-01T14:18:00.000+01:00

Lepi argus (Meleageria bellargus) spada v družino modrinov (Lycaenidae). Za to vrsto je značilen pas izrazito dvobarvnih, belih in črnih resic ob zunanjem robu kril. Lepi argus je na Notranjskem in Primorskem eden od najpogostejših modrinov. Pojavlja se v dveh generacijah od maja do junija in od julija do septembra. Hranilna rastlina gosenice je navadna podkvica (Hipporepsis comosa) in pisana šmarna detelja (Coronilla varia).

lepi argus (Meleageria bellargus)

©Peter Mlakar Makro Foto

Modri hrastar (Neozephyrus quercus)

2010-08-31T09:57:00.000+01:00

Modri hrastar (Neozephyrus quercus) spada v družino modrinov (Lycaenidae). Zgornja stran kril je pri samcu bleščeče temnomodrovijolična s širokim črnim pasom ob zunanjih robovih kril in črnimi žilami. Pri samici je zgornja stran črnorjava z veliko sijočo temnovijoličasto liso na sredini sprednjih kril. Pojavlja se v eni generaciji od junija do septembra.

modri hrastar (Neozephyrus quercus)

©Peter Mlakar Makro Foto

Homuljičin krivček (Scolitantides orion)

2010-08-30T12:41:00.000+01:00

Homuljičin krivček (Scolitantides orion) je dnevni metulj iz družine modrinov (Lycaenidae). pojavlja se v eni ali dveh generacijah od aprila do avgusa. Zaradi zaraščanja melišč ter suhih kamnišč, kjer uspeva hranilna rastlina, postaja homuličin krivček vse bolj redek, pogostejši na Primorskem.

Uvrščen je na Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije.

Homuljičin krivček (Scolitantides orion)

©Peter Mlakar Makro Foto

Jutranja rosa III.

2010-08-26T16:42:00.000+01:00

Še ena serija kapljičastih....

©Peter Mlakar Makro Foto

osati pajek (Argiope bruennichi)

2010-08-20T16:45:00.000+01:00

Osatega pajka (Argiope bruennichi) prepoznamo po značilnem vzorcu na zadku, ki močno spominja na oso in od tod je tudi dobil ime. Močno prepoznavna pa je tudi njegova mreža saj plete izrazit cik-cak vzorec za katerega pa naravoslovci še danes ne vedo čemu služi. Obstaja teorija, da je vzorec močno viden zaradi večjih žuželk in ptic in tako še pravi čas zagledajo mrežo in se umaknejo, posledično pa pajku ostane cela mreža. Spet druga teorija govori o tem, da je vzorec zato, da bi privlačil žuželke v mrežo. Nič od tega še ni dokazano. Pajkov ugriz je popolnoma nenevaren za človeka.

osati pajek (Argiope bruennichi)

©Peter Mlakar Makro Foto

Jutranja rosa II.

2010-08-19T11:22:00.000+01:00

......še nekaj rosnih....

©Peter Mlakar Makro Foto

Jutranja rosa I.

2010-08-16T20:31:00.002+01:00

Razlog zakaj se splača zgodaj vstat!

©Peter Mlakar Makro Foto

Začudeni pogledi

2010-08-15T15:02:00.000+01:00

Malo drugačen pogled na metulje!

©Peter Mlakar Makro Foto

Muha goseničarka (Ectophasia crassipennis)

2010-07-25T20:29:00.001+01:00

Muhe goseničarke (Ectophasia crassipennis) spadajo v družino goseničark (Tachinidae). So morda človeku najkoristnejša družina živali sploh, saj vse njihove ličinke zajedajo v različnih žuželkah, med katerimi mnoge napadajo pridelke, odrasle pa so pomembne opraševalke. Muhe pri opraševanju niso tako izbirčne kot čebele, zato jih lahko celo izrinejo. Goseničarke so odličen bioinsekticid, ki zatre škodljivca in ostane na območju še vedno prisoten, a le v majhnem številu, dokler se škodljivec spet ne namnoži.

muha goseničarka (Ectophasia crassipennis)

©Peter Mlakar Makro Foto

Olympus E-30

2010-07-24T18:40:00.000+01:00

Tole je nova igračka, ki je dobila mesto v moji zbirki opreme. Zaenkrat so občutki odlični, kakšni pa bodo rezultati pa v naslednjih objavah.

Olympus E-30

©Peter Mlakar Makro Foto

Navadni gož (Zamenis longissimus)

2010-07-13T18:47:00.000+01:00

Navadni gož (Zamenis longissimus) je dolga kača, ki lahko preseže dolžino dveh metrov in tako spada med največje slovenske kače. Hrbtni del vitkega telesa je temno rjave do skoraj črne barve, ki je posut z drobnimi belimi pikicami, medtem ko je trebušni del kače večinoma bel ali rumenkast. Z ozirom na močno telo ima navadni gož majhno glavo, ki je pokrita z devetimi večjimi luskami, kar je značilno za vse slovenske nestrupene kače. Za glavo ima svetlo liso, ki je izrazita zlasti pri mladih živalih. Gož lahko doseže do 225 cm, ampak so primerki ki merijo več kot 200 cm zelo redki, povprečna velikost goža je od 130 do 160 cm.

navadni gož (Zamenis longissimus)

©Peter Mlakar Makro Foto

modras (Vipera ammodytes) - portret

2010-07-10T21:13:00.001+01:00

Modras (Vipera ammodytes)je največja, najpogostejša in najnevarnejša slovenska strupenjača. Široka glava, pokrita z drobnimi luskami je trikotna jasno ločena od vitkega vratu. Na 'nosu' ima dobro viden rožiček, kakršnega nima nobena druga slovenska kača. Telo je relativno kratko a čokato z značilnim cikcak vzorcem, ki je sestavljen iz rombov. Vzorec je vedno sklenjen. Osnovna barva hrbta je rumenkasta, rjavkasta, siva ali zelenosiva. Samci so ponavadi bolj kontrastne in svetlejše barve kakor samice.

Modras (Vipera ammodytes)

©Peter Mlakar Makro Foto

Metulji na našem vrtu

2010-06-30T20:46:00.001+01:00

Izšla je knjižica Metulji na našem vrtu, ki je sad članov društva za preučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (DPMS) in pri kateri sem z nekaj fotografijami sodeloval tudi jaz.

Povezava do knjižice v PDF obliki je na spodnjem naslovu:

Metulji na našem vrtu

Belouška (Natrix natrix)

2010-06-30T06:11:00.000+01:00

Belouška (Natrix natrix) je najpogostejša in najbolj razširjena kača v Sloveniji, ki živi po vsej kontinentalni Evropi od Skandinavije do Sredozemlja. Prebiva ob potokih, rekah, mlakah, jezerih in celo večjih lužah, kjer si kot izvrstna plavalka lovi dvoživk, rib in vodnih nevretenčarjev. Kadar se čuti ogroženo se brani s pihanjem, smrdljivimi izločki, včasih pa se obrne na hrbet, na široko razpre usta iz katerih pomoli jezik in se naredi mrtvo ter s tem skuša pretentati plenilca. Ni strupena. Belouška nima strupnikov in se nikoli ne brani z ugrizom. Ima pa strup, ki ga izloča skozi kanalčke na nebu in služi za omamljanje plena med požiranjem. Ta strup človeku ni nevaren in zato belouško uvrščamo med ČLOVEKU NENEVARNE KAČE.

Belouška (Natrix natrix)

©Peter Mlakar Makro Foto

Šopek belinov

2010-06-29T11:44:00.001+01:00

Glogova belinka (Aporia crataegi) spada v družino belinov (Pieridae). Osnovna barva kril je bela, delno prosojna; krilne žile in rob so fino črno oprašeni. Pri nas pogosta vrsta, ki naseljuje travnike z mejicami ali posameznimi grmi. Pogosta ga srečamo v večjih skupinah ob vodi, hrani in pred prenočitvijo.

Priprava na spanje

©Peter Mlakar Makro Foto

Spopad titanov

2010-06-28T12:17:00.002+01:00

Veliki rogač je največji v Evropi živeči hrošč, zato si zasluži še posebno pozornost. Kljub grozečem videzu pa ogromne čeljusti (natančneje gre za povečane mandibule) niso nevarne. Uporabljajo jih samci za ritualizirane borbe za teritorij in samice. Čeljusti slednjih so majhne, obstajajo pa tudi samci, katerim se ne razvijejo do polne velikosti. Aktivni so v mraku v pomladnih mesecih, takrat samci z zamolklim brenčanjem letajo naokrog in iščejo samice. Je že precej redek in zato tudi zaščiten z zakonom! V evropski Direktivi o habitatih je rogač uvrščen v prilogo II - vrste, katerih habitate se varuje. Zaščiten je tudi po določilih bernske konvencije, kjer je uvrščen v prilogo III (zaščitene živalske vrste).

Veliki rogač (Lucanus cervus) ujet med rivalstvom za samico!

©Peter Mlakar Makro Foto

Dež, dež in dež...

2010-06-04T09:28:00.001+01:00

Kot kaže nam vreme ne prizanaša in prav tako tudi prebivalcem travnikov ne. Počasi imajo že vsega dovolj in tudi meni že počasi preseda to kislo vreme. Oglejte si nekaj utrinkov iz travnika po, med in v dežju. Vsekakor je bilo mokro.......

In kot vse kaže ima tudi tale urh že vsega dovolj........sicer ne vem kaj ga je bolj motilo, dež ali jaz!?

Škrlatni cekinček (Lycaena hippothoe)

2010-06-02T20:16:00.000+01:00

Škrlatni cekinček (Lycaena hippothoe) spada v družino modrinov (Lycaenidae). Samec ima zgornjo stran kril oranžnordeče barve z vijoličastim leskom ob spodnjem robu sprednjih kril in ob zunanjem ter notranjem robu zadnjih kril. Samica ima zgornjo stran sprednjih kril rjavooranžno s črnimi lisami, zgornjo stran zadnjih pa rjavo z oranžnim submarginalnim pasom. Pojavlja se v dveh generacijah od maja do junija in od junija do avgusta. Razpon kril: 28 - 36 mm. Hranilna rastlina: kislica (Rumex spp.) in dresen (Polygonum spp.).

Uvrščen je na Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije.

Škrlatni cekinček (Lycaena hippothoe)

>>METULJI SLOVENIJE<<

Modri trepetlikar (Limenitis reducta)

2010-06-01T18:29:00.000+01:00

Modri trepetlikar (Limenitis reducta) spada v družino pisančkov (Nymphalidae). podoben je malemu trepetlikarju. Na črni zgornji strani kril je značilen modrikast in ne rjavkast lesk. Pas belih diskalnih lis je širok in izrazit. Ob zunanjem robu obeh kril so neizrazite majhne marginalne črne in svetlo obrobljene pike. Spodnja stran zadnjih kril je temnordečerjava. Pojavlja se v eni ali dveh generacijah od junija do avgusta. Živi v listnatih in mešanih gozdovih, kjer uspeva kosteničevje.

Modri trepetlikar (Limenitis reducta)

>>METULJI SLOVENIJE<<

Močvirski cekinček (Lycaena dispar)

2010-05-31T12:50:00.000+01:00

Močvirski cekinček (Lycaena dispar) spada v družino modrinov (Lycaenidae). Pri samcu je zgornja stran intenzivno oranžnordeče barve z ozkim črnim pasom ob zunanjem robu kril in majhno črno diskalno liso na sprednjih zgornjih krilih. Pri samici je zgornja stran kril manj intenzivno oranžne barve kot pri samcu, v postdiskalnem polju so večje črne lise. Pojavlja se v dveh generacijah od maja do junija in od julija do septembra.

V Sloveniji je vrsta zavarovana. Uvrščena je na Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije in v prilogi II in IV Habitatne direktive.

samec/male

samica/female

>>METULJI SLOVENIJE<<

smrtoglavec (Acherontia atropos)

2010-05-21T22:02:00.004+01:00

Smrtoglavec (Acherontia atropos) je velik nočni metulj iz družine vešcev (Sphingidae) z močnim čokatim telesom, katerega pokrivajo dlačice. Čez krila meri od 90 do130mm. Zadek ima na koncu zašiljen. Ime smrtoglavec pa zato, ker ima vzorec na zgornji strani oprsnih členov, ki spominja na mrtvaško glavo. Leta predvsem ponoči. V čeljusti ima cevčico, ki se imenuje sesalo, ta mu pomaga pri sesanju sočnega cveta iz cvetlic. Zabubi se v zemlji. Včasih se zateče tudi v čebelji pan, kjer se prehranjuje z medom. Večinokrat ga tam čebele tudi pokončajo. Pojavlja se od maja do septembra.

smrtoglavec (Acherontia atropos)

Znak po katerem je metulj dobil ime !

pikasti pisanček (Melitaea cinxia)

2010-05-19T12:31:00.003+01:00

Pikasti pisanček (Melitaea cinxia) spada v družino pisančkov (Nymphalidae). Je edini predstavnik pisančkov s črnimi pikami v pasu oranžnih submarginalnih lis tako na zgornji kot na spodnji strani zadnjih kril. Nekatere samice so izrazito temne, skoraj rjave. Ob zunanjem robu spodnje strani kril so črne okrogle ali polmesečaste marginalne lise. Pojavlja se v eni generaciji, od maja do julija.

pikasti pisanček (Melitaea cinxia)

klik--->Metulji Slovenije<---klik

primorski modrin (Polyommatus escheri)

2010-05-18T11:38:00.001+01:00

Primorski modrin ( Polyommatus escheri) spada v družino modrinov (Lycaenidae). Zgornja stran kril je pri samcu svetlomodra z značilno sijoče belo progo vzdolž kostalne žile sprednjih kril. Od navadnega modrina se vrsat zlahka loči po tem, da v mediani celici spodnje strani sprednjega krila nima črne pike. Pojavlja se v eni generaciji od maja do julija.

V Sloveniji je vrsta zavarovana. Uvrščena je na Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije.

primorski modrin (Polyommatus escheri)

Prikaz kako najlažje ločimo primorskega od navadnega modrina.

klik>>Metulji Slovenije<

mali nočni pavlinček (Saturnia pavonia)

2010-05-14T19:14:00.000+01:00

Mali nočni pavlinček (Saturnia pavonia) spada v družino nočnih pavlinčkov (Saturniidae). Samica meri čez krila do 80mm in sivih barv z velikimi temnimi očesi na krilih. Samec je manjši in meri čez krila do 60mm, njegova spodnja krila so rdečo oranžna z po enim očesom na vsakem krilu, zgornja krila so sivih odtenkov. Pojavlja se od aprila pa do junija, samci letajo tudi po dnevu, medtem ko samice večinoma ponoči. Samci imajo velike metlaste tipalke s katerimi vohajo samico tudi na več kilometrov.

samec/male

samica/female

par/pair

Regica

2010-05-14T00:10:00.002+01:00

Zelena rega (Hyla arborea) je vrsta brezrepih dvoživk iz družine pravih reg (Hylidae). Zelena rega je velika od 4 do 5 cm in ima gladko kožo. Telo je običajno živo zeleno, vendar lahko barvo telesa prilagaja barvi okolice, zato je lahko celo sive ali rjave barve s temnejšimi pikami. Na konicah prstov ima povečane zaobljene blazinice z oprijemalnimi ploščicami. Samec je manjši od samice in ima rumeno grlo, samica je veliko večja, njeno grlo pa je belo. Paglavci imajo oči ob strani trupa. Hrbtni del repnega grebena je visok in se začne že na sprednjem delu telesa. Telo je običajno rumenkasto, z zlato obarvanim trebuhom.

Zelena rega (Hyla arborea)

Travniške in gozdne rastline

2010-05-13T00:30:00.001+01:00

Nekaj cvetočih rastlin iz naših travnikov in gozdov.

razprostrta zvončica (Campanula patula)

rjavordeča krvomočnica (Geranium phaeum)

navadna kukavica (Orchis morio)

šmarnica (Convallaria majalis)

plazeči skrečnik (Ajuga reptans) - Albino

travniška kozja brada (Tragopogon pratensis)

kalužnica (Caltha palustris)

brogovita (Viburnum opulus)

vrednikov jetičnik (Veronica chamaedrys)

Lisasti obloglavček (Carterocephalus palaemon)

2010-05-12T10:45:00.003+01:00

Lisasti obloglavček (Carterocephalus palaemon) spada v družino debeloglavčkov (Hesperiidae). Je majhen metulj, Na temno rjavih krilih so v več prečnih vrstah oglate, rumeno rjave proge, ob robu svetlejše resice. Telo kot pri vseh debeloglavčkih krepko, s širokim oprsjem. Spodnja stran kril svetlo rumeno rjava s temnejšimi lisami na prednjih krilih. Je pogost na gozdnih robovih, jasah in po grmovju. Leta v eni generaciji od maja do julija.Razpon kril: 25 - 29 mm

Lisasti obloglavček (Carterocephalus palaemon)

Metulji Slovenije

Jetičnikov pisanček (Melitaea aurelia)

2010-05-11T10:31:00.008+01:00

Jetičnikov pisanček (Meliatea aurelia) spada v družino pisančkov (Nymphalidae). Za razliko od navadnega pisančka ima jetičnikov pisanček zunanji pas marginalnih lis razločno temnejši od notranjega pasu marginalnih polmesečastih lis. Pojavlja se v eni generaciji od maja do julija. Hranilna rastlina gosenice je jetičnik (Veronica spp.), škrobotec (Rhinathus spp.). čez krila meri od 29 do 35mm.

Uvrščen je na Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije.

Jetičnikov pisanček (Melitaea aurelia)

Za lažje določanje metuljev obiščite Zgradba metulja, kjer je podrobnejša razlaga delitev metuljevih kril.

>>klik METULJI SLOVENIJE klik<<

Beli C (polygonia c-album) II.

2010-05-06T20:53:00.003+01:00

Beli C (Polygonia c-album) je dnevni metulj iz družine pisančkov (Nymphalidae). Značilnosti: rdečerjava krila z rumenkastimi in temnorjavimi pegami ter rjavo sivim robnim pasom.Na spodnji strani srebrna pegica v obliki črke C po kateri je dobil tudi ime. Pojavlja se v dveh generacijah od maja do junija in od julija do avgusta, imago prezimi in naslednje leto leta od marca do aprila. Hranilna rastlina gosenice je velika kopriva (Urtica dioica), vrba (Salix spp.), brest (Ulmus spp.), ribez (Ribes spp.), leska (Corylus avelana) in druge.

Beli C (Polygonia c-album)

klik - METULJI SLOVENIJE - klik

Preobrazba kačjega pastirja

2010-05-04T16:06:00.001+01:00

Ličinka kačjega pastirja svoje življene preživi v vodi. Ličinke so brez izjeme plenilske, plen ujamejo tako, da bliskovito iztegnejo spodnjo ustno in ga nabodejo na zobce. Dolžina stadija ličinke je v veliki meri odvisna od temperature vode in dostopnosti hrane. V splošnem ličinke vseh enakokrilih kačjih pastirjev odrastejo v enem letu, razvoj raznokrilih kačjih pastirjev pa traja od enega do pet let, lahko tudi dlje. Večinoma se levijo devet- do dvajsetkrat, po vsaki levitvi so večje in bolj podobne odraslim živalim. Tik pred zadnjo levitvijo se ličinka splazi na breg ali steblo vodne rastline. Kmalu poči koža na sprednjem delu telesa in odrasla žival se izvleče iz leva z glavo naprej, nato pa se ji počasi razprejo krila. Čez nekaj časa je kačji pastir pripravljen na prvi polet, na steblu pa ostane le prazen lev.

progasti kamenjak (Sympetrum striolatum)

Beli T ali rjavi pavlinček (Aglia tau)

2010-05-02T17:48:00.002+01:00

Beli T ali rjavi pavlinček (Aglia tau) je nočni metulj iz družine nočnih pavlinčkov (Saturniidae). Doseže velikost do 7 cm in ima rjavo rumena krila. Na zgornji strani kril ima modro "oko" s črno obrobo in belo liso v obliki črke T, po kateri je dobil tudi ime. Srečamo ga v pomladnih mesecih, ko samci tudi čez dan poletavajo po svetlih listnatih (bukev) gozdovih.Gosenice živijo pretežno na bukvi, so zeleno obarvne z rumenimi prečnimi črtami. Zimo preživi buba med odpadlim listjem.

Beli T ali rjavi pavlinček (Aglia tau) - samec

Tesar (Acanthocinus aedilis)

2010-04-30T07:25:00.000+01:00

Tesar (Acanthocinus aedilis)spada med kozličke (Cerambycidae) in je Azijsko-evropska vrsta. Razširjena je v vsej kontinentalni Evropi. V Sloveniji je bila precej pogostna, vendar številčnost in gostota populacij ponekod upadata.
Hrošči so aktivni podnevi in v mraku ter se najraje sprehajajo ali pa skrivajo na lubju sveže podrtih borovcev. Za samca sta značilni izredno dolgi tipalki, ki lahko dosežeta tudi štirikratno dolžino telesa, pri samicah so nekoliko krajše. Ličinke se razvijajo pod lubjem in v beljavi borov (Pinus nigra, P. sylvestris) in izjemoma tudi na drugih iglavcih: Abies, Picea in Larix. Napadajo predvsem štore in podrta drevesa. Življenjski ciklus traja 1 ali 2 leti.

Tesar (Acanthocinus aedilis) - samec

Mali tratar (Clossiana dia)

2010-04-29T14:34:00.000+01:00

Mali tratar (Clossiana dia) spada v družino pisančkov (Nymphalidae). Za metulja je značilna skoraj pravokotno oblikovana konica zadnjih kril. Zgornja stran kril je podobna zgornji strani kril drugih tratarjev. Samica je nekoliko večja od samca in na zgornji strani zadnjih kril v bazalnem delu temnejša. Pojavlja se v dveh ali treh generacijah od aprila do septembra.

Mali tratar (Clossiana dia)

Metulji Slovenije - Butterfly of Slovenia

Petelinček (Zerynthia polyxena)

2010-04-19T13:53:00.003+01:00

Petelinček je dnevni metulj iz družine lastovičarjev (Papilionidae). Je srednje velik, izrazito pisan metulj. Krila so bledorumene barve s pestrim vzorcem črnih, rdečih in modrih lis. Valovit vzorec na zunanjih robovih kril daje videz nazobčanosti. Samica je večja od samca. Leta počasi in precej nerodno. pojavlja se v eni generaciji od aprila do junija.

V Sloveniji je vrsta zavarovana. Uvrščena je na Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije in v prilogo IV Habitatne direktive.

Petelinček (Zerynthia polyxena)

Metulji Slovenije

Pomagajmo žabam čez cesto!

2010-03-31T11:09:00.000+01:00

Dvoživke danes veljajo za eno najbolj ogroženih živalskih skupin. Poleg izgube habitata in naseljevanja tujerodnih vrst, so močno ogrožene tudi zaradi povozov na cestah. Množični povozi dvoživk lahko toliko zmanjšajo njihovo številčnost, da se populacije ne zmorejo več obnavljati in lahko v nekaj letih lokalno izumrejo.
Zato pomagajmo žabam čez cesto!

STOP!

Tropski metulji - Tropical butterflies

2010-03-09T11:11:00.002+01:00

Nekaj utrinkov iz razstave orhidej in tropskih metuljev v vrtnarstvu Kurbus. Zadeva vsekakor vredna ogleda.

Veliki skalnik (Lasiommata maera)

2010-03-04T21:17:00.003+01:00

Veliki skalnik (Lasiommata maera) je dnevni metulj iz družine pisančkov (Nymphalidae). Leta od Aprila do Septembra. Najdemo ga na travnikih in skalnih pobočjih tudi do 2000m nadmorske višine. Gosenica se hrani z travami.

Veliki skalnik (Lasiommata maera)

Repin belin (Pieris rapae)

2010-02-28T20:38:00.000+01:00

Dnevni metulj iz družine belinov (Pieridae). Osnovna barva kril je bela, na spodnji strani pa nekoliko rumenkasta. Konici sprednjega para sta temni. Na spodnji strani sprednjih kril sta dve črni pegi, ki ju ima samica tudi na zgornji strani. Zelo je podoben kapusovem belinu (Pieris brassicae), vendar je od njega manjši. Gosenica je zelena z rumenimi vzdolžnimi črtami in črnimi lisami. Najdemo ga na travnikih in vrtovih.

Repin belin (Pieris rapae)

Veliki pisanček (Melitaea phoebe)

2010-02-21T17:46:00.006+01:00

Dnevni metulj iz družine pisančkov (Nymphalidae). Razširjen skoraj po vsej Evropi. Velik od 34 do 50mm, najdemo ga na travnikih in jasah v dveh generacijah od aprila do junija in od julija do septembra.

Veliki pisanček (Melitaea phoebe)

Navadni slezovček (Pyrgus malvae)

2010-02-16T21:03:00.002+01:00

Navadni slezovček (Pyrgus malvae) spada v družino debeloglavčkov (Hesperiidae). Krila ima temno rjava z belim kockastim vzorcem, ki se zelo spreminja in z razločno sivo oprašitvijo. Spodnja stran svetlejša, prednja krila sivo rjava, zadnja zelenkasta s svetlejšimi žilami in belim pasom peg. Najdemo ga na travnikih, kjer divje šviga nad tlemi. Velikost metulja od 22 do 26mm.

Navadni slezovček (Pyrgus malvae)

Velerilec (Macroglossum stellatarum)

2010-02-14T22:10:00.001+01:00

Velerilec (Macroglossum stellatarum) je nočni metulj z dolgim rilcem, po vedenju podoben ptici kolibriju. Uvrščamo ga v družino Sphingidae (veščeci ali somračniki). Pojavi se spomladi v času cvetenja kovačnika, a ga vidimo tudi še jeseni. Čeprav leta tudi podnevi, mu je ljubši mrak. Njegov življenjski krog se začne z zelenkastimi do rjavkastimi gosenicami, ki se prehranjujejo s pravim broščem, lakoto ali zvezdicami. Zaradi čudnega videza in hitrega gibanja ga mnogo ljudi zamenja za kolibrija, čeprav ni ptič.

Velerilec (Macroglossum stellatarum)

Veliki lepotec (Nymphalis polychloros)

2010-02-11T20:25:00.004+01:00

Veliki lepotec (Nymphalis polychloros) je dnevni metulj iz družine pisančkov (Nymphalidae). Najdemo ga od Marca do Julija na travnikih, vrtovih, gozndnih jasah in obrobjih gozdov. Čez krila meri od 50 do 63 cm. Prezimi kot metulj.

Veliki lepotec (Nymphalis polychloros)

Kranjska sivka (Apis mellifera carnica)

2010-02-09T20:32:00.002+01:00

Kranjska sivka (Apis mellifera carnica)je čebela medarica ali medonosna čebela. Živi v skupnosti imenovani čebelja družina. Čebeljo družino sestavljajo ena matica (plodna samica), 15.000 do 70.000 čebel delavk (neplodnih samic) in v času rojenja nekje med 100 in 1000 trotov (samcev).Naloga matice je leženje jajčec in ustvarjanje potomstva. Na višku razvoja izleže dnevno 1500 do 2000 jajčec. Čebele delavke prinašajo v panj medičino, cvetni prah in vodo ter skrbijo za vsa ostala opravila v njem. Naloga trotov je oploditev matice in ogrevanje čebeljega gnezda. Čebela delavka živi preko sezone le 4 do 6 tednov, v zimskem času pa 4 do 6 mesecev. Matica lahko živi do 5 let, medtem ko troti živijo v čebelji družini le v času rojenja.

Kranjska sivka (Apis mellifera carnica)

Spreminjavi cekinček (Lycaena alciphron)

2010-01-28T18:59:00.009+01:00

Spreminjavi cekinček (Lycaena alciphron) je dnevni metulj iz družine modrinov (Lycaenidae), najdemo ga od Junija do Avgusta na travnikih in obrobjih gozdov. Velik je od 32 do 36mm. Hranilna rastlina gosenice: kislica (Rumex spp.).

Spreminjavi cekinček (Lycaena alciphron)

Slezenovčev kosmičar (Carcharodus alceae)

2010-01-26T22:32:00.003+01:00

Slezenovčev kosmičar je dnevni metulj iz družine debeloglavčkov (Hesperiidae). Kot vsi debeloglavčki ima tudi slezenovčev kosmičar močno čokato telo in večjo glavo z kratkimi in močnimi tipalkami. Krila rjavo lisasta in na koncih precej nazobčana oziroma narezljana. Leta od Aprila do Oktobra, najdemo ga na travnikih in obrobjih gozdov tudi do nadmorske višine 2000m.

Slezenovčev kosmičar (Carcharodus alceae)

Z novim izgledom v novo sezono 2010

2010-01-19T18:05:00.003+01:00

Predstavljam nov izgled, ki vas bo spremljal skozi sezono 2010! Nove objave iz živalskega sveta sledijo že kmalu! Upam, da boste še naprej uživali ob pregledovanju fotografij na tem blogu!

Lp, Peter

Veliki pisanček (Melitaea phoebe)

2009-12-07T08:32:00.005+01:00

Dnevni metulj iz družine pisančkov (Nymphalidae). Razširjen skoraj po vsej Evropi. Velik od 34 do 50mm, najdemo ga na travnikih in jasah od Aprila do Septembra. Več na Metulji Slovenije

Veliki pisanček (Melitaea phoebe)

Širokorobi mnogook (Plebejus argus)

2009-12-02T16:42:00.007+01:00

Širokorobi mnogook (Plebejus argus) spada med modrine (Lycaenidae). Najdemo ga na travnatih območjih in goljavah po vsej Evropi. Samci imajo krila sinje modre (ali kovinsko modre) barve, samice pa so temnejše in manj opazne. Gosenice se prehranjujejo z raznimi travami, kot buba preživi v mravljiščih iz vrst Lasius niger, Formica cinerea.

Širokorobi mnogook (Plebejus argus)

Več na Metulji Slovenije

Admiral (Vanessa atalanta)

2009-11-24T21:25:00.006+01:00

Admiral (Vanessa atalanta) spada v družino pisančkov (Nymphalidae), Lahko ga najdemo v sončnih dneh med majem in oktobrom praktično po vsej Sloveniji. V toplejših krajih lahko prezimuje v obliki odraslega osebka. Opazimo ga lahko na robovih gozdov, na jasah, v sadovnjakih in travnikih Odrasli osebki se prehranjujejo na rastlinah z veliko količino nektarja, gosenice pa na koprivah.

Admiral (Vanessa atalanta)

Več na

Glogova belinka (Aporia crataegi)

2009-11-14T17:58:00.006+01:00

Glogova belinka (Aporia crataegi) spada v družino belinov (Pieridae). Osnovna barva kril je bela, delno prosojna; krilne žile in rob so fino črno oprašeni. Pri nas pogosta vrsta, ki naseljuje travnike z mejicami ali posameznimi grmi. Najdemo jo tudi po sadovnjakih in jasah. Njena hranilna rastlina so glogi, črni trn in nekatera sadna drevesa.

Glogova belinka (Aporia crataegi)

Pogrebec (Nymphalis antiopa)

2009-11-03T19:42:00.004+01:00

Pogrebec (Nymphalis antiopa) spada v družino pisančkov (Nymphalidae). Ime je dobil po svoji "mrtvaški" obleki. Razpon kril je med 62 in 75mm, samec in samica sta si zelo podobna, ločimo ju le po velikosti; samica je lahko večja. Najdemo ga ob robovih gozdov in na travnikih, kjer rastejo vrbe in topoli. Rad se zadržuje na živalskih iztrebkih.

pogrebec (Nymphalis antiopa)

Veliki trepetlikar (Limenitis populi)

2009-11-02T19:12:00.005+01:00

Veliki trepetlikar (Limenitis populi) spada v družino pisančkov (Nymphalidae) in meri čez krila od 65-75mm. Samica je lahko tudi malo večja in se razlikuje z različno široko črto na zadnjih krilih. Samci imajo šibkejšo črto ali pa so tudi brez nje. Najdemo ga v listnatih gozdovih z trepetliko (Populus tremula) ali črnim topolom (Populus nigra). Rad se zadržuje visoko v drevesnih krošnjah in posledično, ga je tudi težje dobiti pred objektiv.

Veliki trepetlikar (Limenitis populi)

Kalinov veščec (Sphinx ligustri) II.

2009-10-27T14:06:00.007+01:00

Kalinov veščec (Sphinx ligustri) spada med nočne metulje v družino somračnikov ali veščcev (Sphingidae). Leta ob prvem somraku in ga lahko najdemo na vrtovih kjer lebdi v zraku in z dolgim rilcem srka medečino iz cvetov. Velikokrat prileti tudi na luč. Čez krila meri do 12 cm, letalna doba je od maja do septembra. Na fotografijah je nekako prikazana razvojna stopnja tega metulja. Metulj, gosenica, buba in spet metulj, manjka le jajčece.

Kalinov veščec (Sphinx ligustri)

Gosenica kalinovega vešca

Zadnji stadij je buba, ki v zemlji prezimi in naslednjo pomlad iz nje...

...prileze odrasel metulj in krog je sklenjen.

Veliki spreminljavček (Apatura iris)

2009-10-26T22:10:00.003+01:00

Kot že ime pove (veliki spreminjavček), se barva zgornjega dela kril blešči v spreminjajočih se vijoličastih in rjavih odtenkih. Večino časa preživi v krošnjah vrb, ki so hranilne rastline njegovih gosenic. Občasno ga najdemo tudi na travnikih in obrobjih gozdov. Rad seda na živalske iztrebke. Je eden najlepših dnevnih metuljev pri nas.

Veliki spreminljavček (Apatura iris)

Zelena rega (Hyla arborea) III.

2009-10-09T21:04:00.003+01:00

Še ena serija teh prelepih in prisrčnih žabic. O njih je že bilo vse napisano tako, da ostanejo le še fotografije na ogled.

Zelena rega (Hyla arborea)

Smokulja (Coronella austriaca)

2009-09-21T21:05:00.003+01:00

Smokulja (Coronella austriaca) je človeku povsem nenevarna predstavnica gožev. Na glavi ima progo, ki se vleče od nosnice preko očesa do vratu. Po hrbtu ima dve vrsti peg. Samec ima rdečkastorjav hrbet in rumenorjavo spodnjo stran telesa. Samica je po hrbtu sivorjava in temno pegasta, po spodnji strani pa siva. Smokulja lahko meri do 75 cm. Živi v srednji, južni in vzhodni Evropi. Zadržuje se na suhih kamnitih področjih z gozdovi, goljavami, grušči in vinogradi. Je počasna in v nevarnosti takoj ugrizne, pri tem iz analnih žlez izloča smrdljiv izloček. Dobro pleza in v nevarnosti lahko tudi plava. Hrani se z manjšimi kuščaricami, slepci, tudi mišmi in drugimi manjšimi glodalci. Preden žrtev požre se okrog nje ovije. Pari se aprila. Avgusta ali septembra povrže 3-15 mladičev.

Smokulja (Coronella austriaca)

Navadni križevec (Araneus diadematus) v akciji

2009-09-17T11:25:00.002+01:00

Navadni križevec (Araneus diadematus)ujet med delom. Komentar po moje ni potreben saj so slike dovolj zgovorne.

Navadni križevec (Araneus diadematus) II.

2009-09-14T16:47:00.001+01:00

Navadni križevec (Araneus diadematus) je pogost pajek, ki ga najdemo skorajda povsod. Na travnikih, gozdovih, jasah, vrtovih in včasih tudi v stanovanjih. Je za človeka popolnoma nenevaren. Na zadku nosi vzorec v obliki križa, po katerem je dobil tudi ime. Mrežo plete navpično med grmovjem in nižjim rastlinjem. Mreža je zelo čvrsta in močna. Pajek preži na mreži vedno v sredini in je obrnjen z glavo navzdol. Žrtev ki se zaplete v njegovo mrežo čaka gotova smrt.

Navadni križevec (Araneus diadematus)

Zelena rega (Hyla arborea) II.

2009-09-11T12:01:00.005+01:00

Koža je gladka. Na konicah prstov imajo povečane zaobljene blazinice z oprijemalnimi ploščicami. Telo je običajno živo zeleno, vendar lahko barvo telesa prilagajajo barvi okolice, zato so lahko celo sive, s temnejšimi pikami. : samec ima rumeno, samica pa belo grlo. Oglaša se z glasenim ke-ke-ke-ke, ki ga lahko slišimo nekaj kilometrov daleč. Odrasle osebke najdemo na gozdnih obronkih, na travnikih z višjo vegetacijo ali v mejicah. Paglavce najpogosteje najdemo v velikih mlakah z obilico rastlinja, včasih pa tudi v manjših lužah ali kanalih. Izogibajo se vodam, v katerih so ribe. Vrsta je splošno razširjena po vsej Sloveniji.

Zelena rega (Hyla arborea)

Veliki vinski veščec (Deilephila elpenor)

2009-09-08T11:40:00.006+01:00

Veliki vinski veščec (Deilephila elpenor) je nočni metulj in spada v družino somračnikov ali vešcev (Sphingidae). Je svetlorjave barve z močnimi roza obrobami, čez krila meri 60--75mm.
Gosenica ima na koncu kot večina vešcev značilen ropek oz. rožiček. Nad glavo ima štiri velika lažna očesa z katerimi preganja morebitne plenilce. Goseniza je zelenkasto rjavih barv in se prehranjuje z ozkolistnim ciprjem (Chamaenerion angustifolium) kakor pa tudi z rastlinami iz družine broščnic (Rubiaceae).

Veliki vinski veščec (Deilephila elpenor)

Gosenica velikega vinskega veščca(Deilephila elpenor)

Lunik ali lipov prelec (Phalera bucephala)

2009-09-07T09:46:00.005+01:00

Lunik ali lipov prelec spada v družino hrbtorožk (Notodontidae). Na fotografijah je gosenica omenjenega metulja. Gosenica je dolga od 5 do 8 cm in se prehranjuje z listi lipe, vrbe in hrasta. Metulj ima razpon kril od 55 do 68 mm in v mirujočem stanju izgleda kot suha vejica. Rad prileti na luč.

Lunik ali lipov prelec (Phalera bucephala)

Gosenica lipovega prelca (Phalera bucephala)

Pajki rakovičarji (Thomisidae)

2009-09-04T11:07:00.002+01:00

Rakovičarje uvrščamo v družino Thomisidae. Imajo široko ploščato telo se celo gibajo postrani kakor rakovice. Poznamo približno 3000 vrst, ki živijo po vsem svetu. Rakovičarji navadno ne predejo mrež, temveč sedejo na cvet, list, deblo ali tla in tam počakajo na plen. Čeprav so večinoma majhni (do 20mm), so odlični lovci, saj so dobro zakrinkani in imajo močan strup. Samci so včasih pol manjši od samic in pogosto tudi drugačne barve. Rakovičarji si ne delajo zalog hrane kakor številni drugi pajki. Dveh plenov naenkrat ne obvladajo. Žuželke lahko mirno letijo mimo rakovičarja, ki se hrani. Ker ti pajki nimajo zobcev na bazalnih členkih helicer in na spodnjih čeljustih, hrane ne morejo zmečkati. Zato v plen vbrizgajo prebavne sokove, ki zmehčajo notranjost plena. Pajek posrka tekočo kašo, prazno, suho ogrodje pa pusti.

Zelenomodra deva (Aeshna cyanea)

2009-08-21T09:46:00.009+01:00

Zelenomodra deva (Aeshna cyanea) spada med večje kačje pastirje iz družine Dev (Aeshidae). Najbolj jim prijajo dobro osončena mokrišča z bujnim in raznolikim močvirskim rastlinjem ter čim manjšo količino rib. Ob nereguliranih potokih, močvirjih, ribnikih in manjših, ne preveč zaraščenih mlakah, bo pisani vrvež med izvajanjem zračnih akrobacij odraslih kačjih pastirjev med majem in septembrom gotovo razveselil oko vsakega ljubitelja narave.

Zelenomodra deva (Aeshna cyanea) tik po tem, ko je prilezla iz ličinke.

Krila so suha in odprta ter pripravljena za prvi polet.

In še samo fotografija za osebno izkaznico.

Pajek iz rodu Oxyopes sp.

2009-08-07T11:19:00.006+01:00

Predstavniki pajkov Oxypidae lovijo po rastlinju. Včasih skačejo z lista na list, da bi ujeli plen, včasih pa skriti prežijo nanj. Pajek iz rodu Oxyopes je gibčen lovec z dolgimi nogami, zato zlahka skače z rastline na rastlino. Pogosto se hrani tudi z drugimi pajki in je celo kanibal, kar pomeni, da žre predstavnike svoje vrste. Ta na fotografiji je ujel škratca.

Pajek iz rodu Oxyopes sp. ujet med malico.

Gorsko cvetje / Mountain flowers

2009-08-05T20:02:00.004+01:00

Nekaj značilnih rastlin, ki uspevajo v Julijskih Alpah.

Planika je 5cm do 15cm visoka rastlina. Ima bele dlakave cvetne koške (liste), ki se končajo špičasto. Ogrožena rastlina se nahaja predvsem na skalnih razpokah in na nekaterih visokogorskih travnikih v glavnem le v visokogorju (ponekod tudi po nižinah, a redko) od konca julija do septembra.
Planika (Leontopodium alpinum)

Navadni alpski zvonček je rastlina, ki uspeva visoko v gorah ob koncu pomladi in začetku poletja. Na plano prileze že kmalu po tem, ko se stali sneg in zraste do 20cm visoko. Ima cvet zvončkaste oblike vijolične barve, obrnjen tako kot vsi zvončki navzdol.
Navadni alpski zvonček (Soldanella alpina)

Clusijev svišč je do 10cm visoka rastlina modre barve. Rastlina ima zelo velik cvet sredi katerega vidimo cvetno jedro v obliki svečke, ki jo pihamo na tortah. Cvet obdajajo majhni čašni listi zelene barve, ki pa so ob velikosti cveta skoraj neopazni. Opazimo ga lahko od maja do avgusta predvsem na apnenčastih tleh.
Clusijev svišč (Gentiana clusii)

Srebrna krvomočnica je v Sloveniji zelo redka – njene svetlo rdeče cvetove boste sredi poletja opazili le na visoko ležečih gruščnatih tratah ponekod v Julijskih Alpah (vrh Črne prsti).
Srebrna krvomočnica (Geranium argenteum)

Alpski kosmatinec je do 40cm visoka rastlina na kateri zraste en cvet bele barve. Ima 4 do 6 širokih cvetnih listov, ki so obrnjeni navzgor. Opazimo ga lahko od konca aprila do avgusta na apnenčastih tleh.
Alpski kosmatinec (Pulsatilla alpina)

Hribski ali gorski urh (Bombina variegata)

2009-08-04T17:15:00.003+01:00

Hribski ali gorski urh ima samo rumeno črno pegast trebuh, pri nas je bolj pogost in ga običajno srečamo v gozdnih lužah. V Sloveniji živi le podvrsta B. variegata variegata, najdemo ga do višine 1800 m. Primarni habitat hribskega urha so plitvi tolmuni v potokih, ki ostanejo ob nizkem vodostaju (izogibajo se ribam); njihov sekundarni habitat so blatne gozdne luže.

Hribski ali gorski urh (Bombina variegata)

Značilna poza, ko se počuti ogrožen.

Kalinov veščec (Sphinx ligustri)

2009-08-01T17:06:00.003+01:00

Japonska sviloprejka (Antheraea yamamai)

2009-07-30T20:01:00.003+01:00

Japonska sviloprejka, jamamaj ali japonski prelec, Antheraea yamamai (Guérin-Méneville, 1861) je nočni metulj iz družine nočnih pavlinčkov, Saturniidae.
Značilno za to družino je, da imajo zakrnel rilček, samci imajo peresate tipalnice, ki so občutljiv vohalni organ, poleg tega imajo značilne risbe v obliki očesc na srednjih in zadnjih krilih. Skupaj z velikim nočnim pavlinčkom je to največji metulj pri nas, saj doseže 14 cm preko kril in leta le kratek čas v juliju ali avgustu. Kot že ime japonski pove da, ne gre za avtohtono vrsto, temveč je prišlek iz Azije. 1866. leta je potekal poskus gojitve v vasi Slatnik pod Gorjanci (Jan Mach) zaradi pridobivanja svile. No, nekaj jamamajev je vsekakor našlo pot na prostost. Očitno so razmere pri nas zanj ugodne, saj se je razširil še drugam po Evropi. Najdemo ga v zelo veliki barvni varijaciji, od bledorumene pa do temno rjave barve.

Japonska sviloprejka (Antheraea yamamai)

Zelena rega (Hyla arborea) I.

2009-06-10T21:35:00.005+01:00

Zelena rega (Hyla arborea) je velika od 4 do 5 cm in ima gladko kožo. Telo je običajno živo zeleno, vendar lahko barvo telesa prilagaja barvi okolice, zato je lahko celo sive ali rjave barve s temnejšimi pikami. Na konicah prstov ima povečane zaobljene blazinice z oprijemalnimi ploščicami. Samec je manjši od samice in ima rumeno grlo, samica je veliko večja, njeno grlo pa je belo.
Paglavci imajo oči ob strani trupa. Hrbtni del repnega grebena je visok in se začne že na sprednjem delu telesa. Telo je običajno rumenkasto, z zlato obarvanim trebuhom.
Zelena rega je uvrščena na svetovni rdeči seznam ogroženih vrst in je zavarovana tudi po Bernski konvenciji.

Zelena rega (Hyla arborea)

Sinji presličar (Platycnemis pennipes) - portret

2009-05-13T20:05:00.002+01:00

Sinji presličar je pogosta vrsta, ki najraje naseljuje tekoče vode še posebej reke in potoke. Pojavlja pa se tudi ob stoječih vodah in kanalih. Spada v družino presličarjev (Platycnemididae).

Sinji presličar (Platycnemis pennipes)

Navadni pisanček (Melitaea athalia)

2009-05-09T21:55:00.004+01:00

Navadni pisanček (Melitaea athalia) je dnevni metulj iz družine pisančkov ( Nymphalidae). Barva kril je rumeno rjava s črnimo prečnimi pasovi. Spodnja stran kril z rumenkasto belimi in rjavimi prečnimi pasovi, ki so v lokih črno izrisani. Razširjen je po travnikih, resju, močvirjih ob gozdnih robovih.

Navadni pisanček (Melitaea athalia)

Črni apolon (Parnassius mnemosyne) #2

2009-05-02T21:07:00.003+01:00

Črni apolon (Parnassius mnemosyne) je dnevni metulj iz družine lastovičarjev (Papilionidae). Metulj je že precej redek in je zaščiten z zakonom! Krila so bele prosojne barve z izrazito vidnimi črnimi žilami, konice zgornjih kril prosojne!

Črni apolon (Parnassius mnemosyne)

Hemaris tityus

2009-04-17T17:42:00.007+01:00

Metulj (Hemaris tityus) spada v družino somračnikov ali vešcev (Sphingidae). Je nočni metulj, ki leta večinoma proti večeru, vendar ga lahko srečamo tudi čez cel dan! Je zelo podoben velerilcu (Macroglossum stellatarum) vendar ima Hemaris tityus krila prozorna (steklena). Iz cvetja pije medečino tako, da lebdi pred cvetom in z dolgim rilčkom srka medečino.

Hemaris tityus

Lastovičar (Papilio machaon)

2009-04-15T12:23:00.004+01:00

Lastovičar (Papilio machaon) je splošno razširjena vrsta v Sloveniji, vendar le redkokje pogosta. Osnovna barva kril je žvepleno rumena, prednja krila s črnimi pegami, krilnimi žilami in robom. Zadnja krila z rdeče rjavim očesom ob notranjem robu, z modro oprašenim robnim pasom in s kratkimi repkom. Gosenice živijo na raznih kobulnicah. Morebitne planilce odganjajo z izvihljivima rožičkoma na vratu, ki oddajata neprijeten vonj.

Lastovičar (Papilio machaon)

Pajek skakač / Jumping spider

2009-04-07T12:13:00.004+01:00

Pajki skakači so ena najbolj nenavadnih pajčjih družin. So živih, bleščečih barv kakor pav, imajo velike zvedave oči kakor mačke in skačejo kakor opice. Uvrščamo jih v družino Salticidae, kjer je kakih 4000 vrst. Večina živi v toplejših krajih. Večina skakačev ves čas stika za plenom, pogleda v vsak kotiček in se bliskovito požene za plenom, ko ga opazi. Vidijo v barvah in sprejemajo jasno sliko plena. Nanj prežijo kakor mačka na miš, saj se tudi oni pred končnim skokom prihulijo. V človeka, ki jih opazije, obrnejo drobno glavo in se zazrejo vanj.
Skakači pogosto tik pred skokom dvignejo močne sprednje noge visoko v zrak, da z njimi ob pristanku zgrabijo plen. Zaradi nožnih blazinic iz dlačic (skopul) se brez težav oprimejo gladkih in navpičnih površin. S slednjih se celo odrinejo, da bi zgrabili letečo žuželko.

Skakač (Salticidae sp.)

Navadna krastača (Bufo bufo)

2009-04-06T12:08:00.004+01:00

Navadna krastača (Bufo bufo); ki živi na kopnem (travniki, gozdovi in polja) zraste do 13 cm, samci nekoliko manj. Krastača v vodi živi le kot paglavec in v času, ko odlaga jajca. Jajčeca so med seboj privezana na trakove na katerih je lahko več kot 6000 jajc. Navadna krastača, ki je svetlo do temno rjava in ima na zgornji strani bradavičasto kožo se prehranjuje z žuželkami, polži in deževniki. Krastače najbolj ogroža uporaba biocidov. Mnogo jih pogine pri prečkanju cest na poti na mrestišča.

Navadna krastača (Bufo bufo)

Navadni klop (Ixodes ricinus)

2009-04-04T19:51:00.005+01:00

Klopi so razširjeni po vsej Sloveniji. Najraje se zadržujejo v svetlih listnatih gozdovih z veliko
podrasti in odpadlega listja. Najdemo jih tudi na obronkih gozdov, ob rekah in jezerih, na travnikih, poljih, njivah, v vrtovih in parkih. Večina klopov se pri nas pojavlja od aprila do oktobra, predvsem v vlažnih mesecih. Če so temperature ugodne, nad 5-7 ºC, pa so lahko aktivni vse od marca do novembra. Pri nas je najbolj razširjen in nevaren navadni klop (Ixodes ricinus), ki najpogosteje napade človeka. Njegov življenjski krog traja običajno tri leta. Začne se z jajčecem, ki mu sledijo trije razvojni stadiji: ličinka, nimfa in odrasel klop. V vsakem stadiju se klop le enkrat nahrani s krvjo, hranjenje pa traja nekaj dni. Za gostitelje izbira sprva manjše glodalce, plazilce, ptiče, veverice, ježe, ..., kasneje pa večje živali. Človek je naključni gostitelj.

Navadni klop (Ixodes ricinus) - samica/female

Navadni klop (Ixodes ricinus) samec/male

Navadni pljučnik (Pulmonaria officinalis)

2009-04-02T19:50:00.004+01:00

V Sloveniji najpogostejši navadni pljučnik (Pulmonaria officinalis) ki ga najdemo v marcu in aprilu v gozdovih in na travnikih po vsej Sloveniji. Do 40 cm visoko rastlino prepoznamo po zelo značilni vijoličasto-modri barvi zvezdastih cvetov z razprostrtim robom, sestavljenih iz petih zraslih venčnih listov. Cvetna čaša je zrasla. Celotna rastlina je štrleče dolgodlakava.

navadni pljučnik (Pulmonaria officinalis)

Gorska narcisa (Narcissus poeticus radiiflorus)

2009-03-31T11:41:00.005+01:00

Narcis v naravi ne bo težko prepoznati, saj jih vsako pomlad vidimo na vrtovih in gredicah, pa vseeno omenimo, kako boste prave gorske narcise ločili od podivjanih gojenih vrst:

- Cvetovi so posamični.
- Privenček je rumen in ima rdeč rob

Spring insects

2009-03-25T13:58:00.003+01:00

Še nekaj spomladanskih motivov!

Ring flash Olympus SRF11

2009-03-24T19:52:00.004+01:00

Od danes naprej si lastim Ring flash Olympus SRF11, seveda je sledilo takoj nekaj testnih fotografij. Prvi vtisi so odlični, pravi obraz pa se bo vrjetno pokazal v naravi pri naravni svetlobi in bolj atraktivnih objektih!

Takole izgleda zadeva ;)......

......in tako fotografije.

Mali zvonček (Galanthus nivalis)

2009-03-23T08:30:00.004+01:00

Mali zvonček (Galanthus nivalis) najdemo od februarja do aprila na nekoliko bolj vlažnih tleh marsikje v Sloveniji. Takoj ga boste prepoznali po značilnem kimastem cvetu, sestavljenem iz treh koničastih zunanjih listov in treh krajših izrobljenih notranjih listov.

Mali zvonček (Galanthus nivalis)

Pomladanski žafran (Crocus vernus)

2009-03-16T16:00:00.003+01:00

Pomladanski žafran boste našli od marca do maja na travnikih pa tudi po gozdovih po vsej Sloveniji. Podobno kot jesenski podlesek je tudi pomladanski žafran brez nadzemnega stebla. Ima zvezdast cvet z dolgo cvetno cevjo, sestavljen iz šestih zraslih venčnih listov.

Pomlad

2009-03-13T13:16:00.002+01:00

Nekaj spomladanskih motivov v makro obliki !

Za vse uporabnike Olympus fotoaparatov in ostale fotografske navdušence

NOVO! Za vse uporabnike Olympusa!

2009-03-06T10:43:00.004+01:00

Danes je luč sveta zgledala nova internetna stran za vse oly uporabnike, ki je namenjena predvsem vsem ljubiteljem in uporabnikom digitalnih fotoaparatov znamke Olympus! Obetajo se zanimive razprave in še marsikaj v zvezi z fotografijo!

Mislim, da bo stran prava popestritev v Slovenskem spletnem prostoru, saj do sedaj uporabniki Olympus fotoaparatov nismo imeli svojega foruma kjer bi si lahko izmenjali razna mnenja in novosti v svetu fotografije.

Ob tej priložnosti bi tudi čestital prijatelju Gregorju (GreKom) , ki je zadevo spravil na svet in upam, da stran zaživi v polnem zamahu!

Uporabniki in ljubitelji OLYMPUS-a pridružite se nam na forumu ZA VSE OLY UPORABNIKE

Črni teloh (Helleborus niger)

2009-03-05T22:03:00.002+01:00

Črni teloh (Helleborus niger) je pomladanska strupena roža s snežno belimi cvetovi in črnimi koreninami, ki spada v rod telohov (Helleborus). Ime helleborus naj bi izviralo iz grščine (smrtna hrana).
Cvet je bel, včasih rožnat ali zelenkast, sčasoma pa potemni. Navadno raste na vrhu neolistanega stebla, ki je visok do 20 cm. Pritlični listi so pernato deljeni, precej veliki, usnjati, obstojni in zimzeleni. Črni teloh cveti od januarja do aprila, v milih zimah pa tudi od decembra naprej.
Telohi vsebujejo močne strupe (heleborin in heleborein), zato so tudi to vrsto v preteklosti uporabljali za pripravljanje strupenih napojev. Črni teloh je uporaben tudi v kmetijstvu, kot zdravilo za živino.Podzemni deli so zavarovani, zato jih ne smemo izkopavati.

Črni teloh (Helleborus niger)

.....malo bližje

.....še bližje

Pomlad se nezadržno bliža...

2009-03-03T17:27:00.004+01:00

Za nekatere težko pričakovana pomlad se nezadržno bliža. Narava se veselo prebuja, kar pa dokazujejo naslednje fotografije.
Na slikah je dnevni metulj beli C (Polygonia c-album), ki je se je nastavljal prvim sončnim žarkom in navadna vrba, ki je tudi že v polnem razcvetu.

DigitalArt

2009-02-05T23:34:00.003+01:00

Pred parimi dnevi sem zasledil na blogu od MIHAAA eno prav posebno predelavo fotografij. Predelava je že skoraj brutalna a meni zelooooo všečna, zato sem tudi sam preizkusil ta filter.
Spodaj je nekaj fotografij, za katere mislim, da so precej dobro izpadle!
Marsikomu to seveda ni všeč, a kaj hočemo, smo takšni in drugačni :)
Pa lep pozdrav do naslednjega vnosa!

Kačji pastirji / Dragonflies

2009-01-24T20:30:00.006+01:00

Kačji pastirji so izjemno stara skupina žuželk, ki so nad vodnim zrcalom karbonskih presličnih močvirij kraljevale že pred več kot 300 milijoni let. Takratni predstavniki so bili z razponom kril do 70 centimetrov pravi orjaki, na srečo pa bi danes tudi največjim le stežka prisodili več kot decimeter v dolžino.

Na spodnjih fotografijah je nekaj vrst, ki živijo v Sloveniji.

Popotni porečnik (Gomphus vulgatissimus)
Družina - Porečniki
Family - Gomphidae

Bledi peščenec (Onychogomphus forcipatus)
Družina - Porečniki
Family - Gomphidae

Sinji modrač (Orthetrum brunneum)
Družina - Ploščci
Family - Libellulidae

Malinovordeči kamenjak (Sympetrum fonscolombii)
Družina - Ploščci
Family - Libellulidae

Amazing world of insects

2009-01-23T11:16:00.011+01:00

Nekaj še na mojem blogu neobjavljenih fotografij žuželk!

Dnevni pavlinček (Inachis io)
gosenica/caterpillar
Družina - Pisančki
Family - Nymphalidae

Navadni križevec (Araneus diadematus)
Arachnida - pajkovci
Aranea - pajki
Araneidae - križevci

Polonica (Harmonia axyridis)
Družina - Polonice
Family - Coccinellinae

Kratkotipalčnica (Miramella carinthiaca)
Catantopinae
Acrididae
Orthoptera

Moškatni kozliček (Aromia moschata)
Družina - Kozlički
Family - Cerambycidae

Ko se ti še kača smeji...

2009-01-22T10:25:00.003+01:00

Še en posnetek Kobranke (Natrix tessellata) v trenutko, ko je pogledala iz vode. Če mi je hotela kaj povedat ali pa se mi je samo nesramno smehljala nisem uspel ugotovit.

Kobranka (Natrix tessellata)

Bogomolka (Mantis religiosa) in njen plen

2009-01-21T10:36:00.007+01:00

Bogomolke ujete v objektiv med prehranjevanjem. So plenilske žuželke in se prehranjujejo predvsem z žuželkami. Svoj plen skoraj nepremično čakajo na vejah rastlin in v praven trenutku kot strela udarijo po svojem plenu. Med parjenjem samica ničkolikokrat požre tudi samca!

Navadna bogomolka (Mantis religiosa)

www.peter-makrofoto.com

Rilčkarji (Curculionidae)

2009-01-20T20:20:00.009+01:00

Pravi rilčkarji (Družina: Curculionidae) so največja družina iz naddružine rilčkarjev, ki obsega več kot 60.000 vrst po celem svetu. To je ena največjih družin organizmov sploh. Za družino je značilna velika vrstna pestrost, vrste se razlikujejo po obliki in velikosti, tako npr. odrasli osebki merijo od 1 do 40 mm. Večina rilčkarjev je rastlinojedih, zato so popolnoma odvisni od gostiteljev v majhnem življenjskem prostoru. V večini primerov celo življenje preživijo na eni rastlini. Taksonomija te družine je zelo zapletena, saj družina obsega kar 400 rodov, med katerimi še niso povsem razjasnjena taksonomska razmerja.

Na fotografijah sta rilčkarja Larinus sturnus in Lepyrus palustris

Rilčkar (Lepyrus palustris)

Rilčkar (Larinus sturnus)

http://www.peter-makrofoto.com/

Iz arhiva...

2009-01-19T14:05:00.005+01:00

Nekaj fotografij iz lanskega arhiva! Nekako zima ni pravi čas za kakšne dobre makro motive, zato se poslužujem še z arhivskimi a na blogu neobjavljenimi.

Obiščite tudi http://www.peter-makrofoto.com/ !

Voščilo

2008-12-24T09:56:00.009+01:00

Vsem, ki ste pridno prebirali moj blog, želim vesele božične praznike, ter srečno 2009.
Predvsem pa obilo dobrih fotografij in objav v novem letu!

Navadni pisanček (Melitaea athalia)

2008-12-23T18:00:00.003+01:00

Nekaj arhivskih v spomin na poletje!

Navadni pisanček (Melitaea athalia)

več na http://www.peter-makrofoto.com/