Voščilo

Vsem, ki ste pridno prebirali moj blog, želim vesele božične praznike, ter srečno 2009.
Predvsem pa obilo dobrih fotografij in objav v novem letu!

Navadni pisanček (Melitaea athalia)

Nekaj arhivskih v spomin na poletje!

Navadni pisanček (Melitaea athalia)

več na http://www.peter-makrofoto.com/

©Peter Mlakar Makro Foto

Predstavljam vam popolnoma prenovljeno stran, preseljeno na nov strežnik!

©Peter Mlakar Makro Foto














http://www.peter-makrofoto.com

Seveda pa blog ostane še naprej!
Hvala za obisk!

Portreti plazilcev

Nekaj portretov plazilcev živečih v Sloveniji.


Kobranka (Natrix tessellata)


















Belouška (Natrix natrix)


















Primorska kuščarica (Podarcis sicula)


















Smokulja (Coronella austriaca)


















Zelenec (Lacerta viridis)

Muha trepetavka (Episyrphus balteatus)

Trepetavke so muhe ki spretno oponašajo različne nevarne žuželke kot so ose, sršeni in čmrlji. Sodijo med najboljše letalce v živalskem svetu, izredno hitro letijo, lahko pa nepremično lebdijo na mestu. Spadajo v družino trepetavk (Syrphidae). Najdemo jih čez vso leto na različnih habitatih, kot so vrtovi, mestni parki, travniki.... Prehranjujejo s z cvetnim nektarjem in so zato tudi koristne opraševalke. Večino trepetavk je zlahka prepoznati po tem, da se jim levo in desno oko na vrhu stikata. So nenevarne, čeprav njihove barve pravijo drugače.

Muha trepetavka (Episyrphus balteatus)

Bogomolka (Mantis religiosa)

Bogomolka (Mantis religiosa) med kosilom

Bogomolka (Mantis religiosa) ujeta med slastnim obrokom. Spada v razred žuželk in v red bogomolk. Bogomolke so samotarske živali .To pa predvsem zaradi svojih kanibalskih navad, namreč po parjenju, včasih že tudi med, samica odgrizne glavo samcu, če le ta ni dovolj previden in hiter. Po parjenju samička odleže jajčka (od 10 do 400 jajčec)v kepicah,katere v dotiku z zrakom otrdijo in nastane kokon .Mlade bogomolke se kmalu izležejo in šele po večkratni levitvi dobijo podobo svojih staršev.
Plena v bistvu sploh ne lovijo, temveč nepremično čakajo na kakšni rastlini v zasedi in z sprednjimi močnimi okončinami zgrabijo žrtev, ki jim več ni pomoči. Imajo nekaj naravnih sovražnikov kot so ptiči in manjši sesalci. Branijo se s sprednjimi,bodičastimi nogami,begom v grmovje ali z razprtjem kril,katera izgledajo kot velika očesa.Njihova najboljša obramba pa je zlitje z naravo in okoljem.

Bogomolka (Mantis religiosa)

Navadni križevec (Araneus diadematus) I.

Navadni križevec (Araneus diadematus) je pogost pajek, ki ga najdemo skorajda povsod. Na travnikih, gozdovih, jasah, vrtovih in včasih tudi v stanovanjih. Je za človeka popolnoma nenevaren. Na zadku nosi vzorec v obliki križa, po katerem je dobil tudi ime. Mrežo plete navpično med grmovjem in nižjim rastlinjem. Mreža je zelo čvrsta in močna. Pajek preži na mreži vedno v sredini in je obrnjen z glavo navzdol. Žrtev ki se zaplete v njegovo mrežo čaka gotova smrt.

Navadni križevec (Araneus diadematus)

Sikajoč pogled kobranke (Natrix tessellata)

O tej kači je bilo že veliko napisano, zato se z tekstom ne bom ponavljal. Le opomnil bi, da je nestrupena in človeku popolnoma nenevarna!

Kobranka (Natrix tessellata)

Cvetni pajek (Misumena vatia), popoln plenilec

Cvetni pajki spadajo v skupino pajkov, ki pripadajo družini rakovičarjev ali rakovičastih pajkov (Thomisidae). Cvetni pajki ne gradijo mrež, da bi ulovili plen, temveč se skrijejo in prežijo na mrčes, da prileti mimo in čakajo, da pristanejo na cvetu ter ga napadejo.
Imajo zmožnost, da spremenijo barvo telesa v tako, kot je cvet, na katerem prežijo za plenom.
V angleščini se imenujejo crab-spider, kar v dobesednem prevodu pomeni pajek - rak. Asociacijo na raka sta sprednja dva para nog, ki štrlita malo bolj na stran telesa. Poleg tega tudi skupaj s sploščenim prednjim delom telesa spominja na raka. Poleg tega pa se tako kot raki, lažje premikajo postrani, kot pa naprej.

Cvetni pajek (Misumena vatia) tik pred napadom

Gospica (Argynnis paphia)

Gospica (Argynnis paphia) je dnevni metulj iz družine pisančkov (Nymphalidae). Najdemo ga v poletnih dneh na travnikih, obrobjih gozdov in na gozdnih jasah kjer poletava iz cveta na cvet travniških in gozdnih rastlin.

Gospica (Argynnis paphia)