Močvirski cekinček (Lycaena dispar)

Močvirski cekinček (Lycaena dispar) spada v družino modrinov (Lycaenidae). Pri samcu je zgornja stran intenzivno oranžnordeče barve z ozkim črnim pasom ob zunanjem robu kril in majhno črno diskalno liso na sprednjih zgornjih krilih. Pri samici je zgornja stran kril manj intenzivno oranžne barve kot pri samcu, v postdiskalnem polju so večje črne lise. Pojavlja se v dveh generacijah od maja do junija in od julija do septembra.



V Sloveniji je vrsta zavarovana. Uvrščena je na Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije in v prilogi II in IV Habitatne direktive.

samec/male

samica/female

>>METULJI SLOVENIJE<<

smrtoglavec (Acherontia atropos)

Smrtoglavec (Acherontia atropos) je velik nočni metulj iz družine vešcev (Sphingidae) z močnim čokatim telesom, katerega pokrivajo dlačice. Čez krila meri od 90 do130mm. Zadek ima na koncu zašiljen. Ime smrtoglavec pa zato, ker ima vzorec na zgornji strani oprsnih členov, ki spominja na mrtvaško glavo. Leta predvsem ponoči. V čeljusti ima cevčico, ki se imenuje sesalo, ta mu pomaga pri sesanju sočnega cveta iz cvetlic. Zabubi se v zemlji. Včasih se zateče tudi v čebelji pan, kjer se prehranjuje z medom. Večinokrat ga tam čebele tudi pokončajo. Pojavlja se od maja do septembra.

smrtoglavec (Acherontia atropos)

Znak po katerem je metulj dobil ime !

pikasti pisanček (Melitaea cinxia)

Pikasti pisanček (Melitaea cinxia) spada v družino pisančkov (Nymphalidae). Je edini predstavnik pisančkov s črnimi pikami v pasu oranžnih submarginalnih lis tako na zgornji kot na spodnji strani zadnjih kril. Nekatere samice so izrazito temne, skoraj rjave. Ob zunanjem robu spodnje strani kril so črne okrogle ali polmesečaste marginalne lise. Pojavlja se v eni generaciji, od maja do julija.


pikasti pisanček (Melitaea cinxia)

klik--->Metulji Slovenije<---klik

primorski modrin (Polyommatus escheri)

Primorski modrin ( Polyommatus escheri) spada v družino modrinov (Lycaenidae). Zgornja stran kril je pri samcu svetlomodra z značilno sijoče belo progo vzdolž kostalne žile sprednjih kril. Od navadnega modrina se vrsat zlahka loči po tem, da v mediani celici spodnje strani sprednjega krila nima črne pike. Pojavlja se v eni generaciji od maja do julija.

V Sloveniji je vrsta zavarovana. Uvrščena je na Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije.

primorski modrin (Polyommatus escheri)

Prikaz kako najlažje ločimo primorskega od navadnega modrina.

klik>>Metulji Slovenije<

mali nočni pavlinček (Saturnia pavonia)

Mali nočni pavlinček (Saturnia pavonia) spada v družino nočnih pavlinčkov (Saturniidae). Samica meri čez krila do 80mm in sivih barv z velikimi temnimi očesi na krilih. Samec je manjši in meri čez krila do 60mm, njegova spodnja krila so rdečo oranžna z po enim očesom na vsakem krilu, zgornja krila so sivih odtenkov. Pojavlja se od aprila pa do junija, samci letajo tudi po dnevu, medtem ko samice večinoma ponoči. Samci imajo velike metlaste tipalke s katerimi vohajo samico tudi na več kilometrov.

samec/male

samica/female

par/pair

Regica

Zelena rega (Hyla arborea) je vrsta brezrepih dvoživk iz družine pravih reg (Hylidae). Zelena rega je velika od 4 do 5 cm in ima gladko kožo. Telo je običajno živo zeleno, vendar lahko barvo telesa prilagaja barvi okolice, zato je lahko celo sive ali rjave barve s temnejšimi pikami. Na konicah prstov ima povečane zaobljene blazinice z oprijemalnimi ploščicami. Samec je manjši od samice in ima rumeno grlo, samica je veliko večja, njeno grlo pa je belo. Paglavci imajo oči ob strani trupa. Hrbtni del repnega grebena je visok in se začne že na sprednjem delu telesa. Telo je običajno rumenkasto, z zlato obarvanim trebuhom.

Zelena rega (Hyla arborea)

Travniške in gozdne rastline

Nekaj cvetočih rastlin iz naših travnikov in gozdov.

razprostrta zvončica (Campanula patula)

rjavordeča krvomočnica (Geranium phaeum)

navadna kukavica (Orchis morio)

šmarnica (Convallaria majalis)

plazeči skrečnik (Ajuga reptans) - Albino

travniška kozja brada (Tragopogon pratensis)

kalužnica (Caltha palustris)

brogovita (Viburnum opulus)

vrednikov jetičnik (Veronica chamaedrys)

Lisasti obloglavček (Carterocephalus palaemon)

Lisasti obloglavček (Carterocephalus palaemon) spada v družino debeloglavčkov (Hesperiidae). Je majhen metulj, Na temno rjavih krilih so v več prečnih vrstah oglate, rumeno rjave proge, ob robu svetlejše resice. Telo kot pri vseh debeloglavčkih krepko, s širokim oprsjem. Spodnja stran kril svetlo rumeno rjava s temnejšimi lisami na prednjih krilih. Je pogost na gozdnih robovih, jasah in po grmovju. Leta v eni generaciji od maja do julija.Razpon kril: 25 - 29 mm

Lisasti obloglavček (Carterocephalus palaemon)

Metulji Slovenije

Jetičnikov pisanček (Melitaea aurelia)

Jetičnikov pisanček (Meliatea aurelia) spada v družino pisančkov (Nymphalidae). Za razliko od navadnega pisančka ima jetičnikov pisanček zunanji pas marginalnih lis razločno temnejši od notranjega pasu marginalnih polmesečastih lis. Pojavlja se v eni generaciji od maja do julija. Hranilna rastlina gosenice je jetičnik (Veronica spp.), škrobotec (Rhinathus spp.). čez krila meri od 29 do 35mm.

Uvrščen je na Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije.

Jetičnikov pisanček (Melitaea aurelia)

Za lažje določanje metuljev obiščite Zgradba metulja, kjer je podrobnejša razlaga delitev metuljevih kril.


>>klik METULJI SLOVENIJE klik<<

Beli C (polygonia c-album) II.

Beli C (Polygonia c-album) je dnevni metulj iz družine pisančkov (Nymphalidae). Značilnosti: rdečerjava krila z rumenkastimi in temnorjavimi pegami ter rjavo sivim robnim pasom.Na spodnji strani srebrna pegica v obliki črke C po kateri je dobil tudi ime. Pojavlja se v dveh generacijah od maja do junija in od julija do avgusta, imago prezimi in naslednje leto leta od marca do aprila. Hranilna rastlina gosenice je velika kopriva (Urtica dioica), vrba (Salix spp.), brest (Ulmus spp.), ribez (Ribes spp.), leska (Corylus avelana) in druge.



Beli C (Polygonia c-album)

klik - METULJI SLOVENIJE - klik