Zelenomodra deva (Aeshna cyanea)

Zelenomodra deva (Aeshna cyanea) spada med večje kačje pastirje iz družine Dev (Aeshidae). Najbolj jim prijajo dobro osončena mokrišča z bujnim in raznolikim močvirskim rastlinjem ter čim manjšo količino rib. Ob nereguliranih potokih, močvirjih, ribnikih in manjših, ne preveč zaraščenih mlakah, bo pisani vrvež med izvajanjem zračnih akrobacij odraslih kačjih pastirjev med majem in septembrom gotovo razveselil oko vsakega ljubitelja narave.

Zelenomodra deva (Aeshna cyanea) tik po tem, ko je prilezla iz ličinke.

























Krila so suha in odprta ter pripravljena za prvi polet.























In še samo fotografija za osebno izkaznico.

Pajek iz rodu Oxyopes sp.

Predstavniki pajkov Oxypidae lovijo po rastlinju. Včasih skačejo z lista na list, da bi ujeli plen, včasih pa skriti prežijo nanj. Pajek iz rodu Oxyopes je gibčen lovec z dolgimi nogami, zato zlahka skače z rastline na rastlino. Pogosto se hrani tudi z drugimi pajki in je celo kanibal, kar pomeni, da žre predstavnike svoje vrste. Ta na fotografiji je ujel škratca.

Pajek iz rodu Oxyopes sp. ujet med malico.

Gorsko cvetje / Mountain flowers

Nekaj značilnih rastlin, ki uspevajo v Julijskih Alpah.

Planika je 5cm do 15cm visoka rastlina. Ima bele dlakave cvetne koške (liste), ki se končajo špičasto. Ogrožena rastlina se nahaja predvsem na skalnih razpokah in na nekaterih visokogorskih travnikih v glavnem le v visokogorju (ponekod tudi po nižinah, a redko) od konca julija do septembra.
Planika (Leontopodium alpinum)


















Navadni alpski zvonček je rastlina, ki uspeva visoko v gorah ob koncu pomladi in začetku poletja. Na plano prileze že kmalu po tem, ko se stali sneg in zraste do 20cm visoko. Ima cvet zvončkaste oblike vijolične barve, obrnjen tako kot vsi zvončki navzdol.
Navadni alpski zvonček (Soldanella alpina)























Clusijev svišč je do 10cm visoka rastlina modre barve. Rastlina ima zelo velik cvet sredi katerega vidimo cvetno jedro v obliki svečke, ki jo pihamo na tortah. Cvet obdajajo majhni čašni listi zelene barve, ki pa so ob velikosti cveta skoraj neopazni. Opazimo ga lahko od maja do avgusta predvsem na apnenčastih tleh.
Clusijev svišč (Gentiana clusii)



















Srebrna krvomočnica je v Sloveniji zelo redka – njene svetlo rdeče cvetove boste sredi poletja opazili le na visoko ležečih gruščnatih tratah ponekod v Julijskih Alpah (vrh Črne prsti).
Srebrna krvomočnica (Geranium argenteum)



















Alpski kosmatinec je do 40cm visoka rastlina na kateri zraste en cvet bele barve. Ima 4 do 6 širokih cvetnih listov, ki so obrnjeni navzgor. Opazimo ga lahko od konca aprila do avgusta na apnenčastih tleh.
Alpski kosmatinec (Pulsatilla alpina)

Hribski ali gorski urh (Bombina variegata)

Hribski ali gorski urh ima samo rumeno črno pegast trebuh, pri nas je bolj pogost in ga običajno srečamo v gozdnih lužah. V Sloveniji živi le podvrsta B. variegata variegata, najdemo ga do višine 1800 m. Primarni habitat hribskega urha so plitvi tolmuni v potokih, ki ostanejo ob nizkem vodostaju (izogibajo se ribam); njihov sekundarni habitat so blatne gozdne luže.

Hribski ali gorski urh (Bombina variegata)
















Značilna poza, ko se počuti ogrožen.

Kalinov veščec (Sphinx ligustri)

Kalinov veščec (Sphinx ligustri) spada med nočne metulje v družino somračnikov ali veščcev (Sphingidae). Leta ob prvem somraku in ga lahko najdemo na vrtovih kjer lebdi v zraku in z dolgim rilcem srka medečino iz cvetov. Velikokrat prileti tudi na luč. Čez krila meri do 12 cm, letalna doba je od maja do septembra.

Kalinov veščec (Sphinx ligustri)