Regica

Zelena rega (Hyla arborea) je vrsta brezrepih dvoživk iz družine pravih reg (Hylidae). Zelena rega je velika od 4 do 5 cm in ima gladko kožo. Telo je običajno živo zeleno, vendar lahko barvo telesa prilagaja barvi okolice, zato je lahko celo sive ali rjave barve s temnejšimi pikami. Na konicah prstov ima povečane zaobljene blazinice z oprijemalnimi ploščicami. Samec je manjši od samice in ima rumeno grlo, samica je veliko večja, njeno grlo pa je belo. Paglavci imajo oči ob strani trupa. Hrbtni del repnega grebena je visok in se začne že na sprednjem delu telesa. Telo je običajno rumenkasto, z zlato obarvanim trebuhom.

Zelena rega (Hyla arborea)

Travniške in gozdne rastline

Nekaj cvetočih rastlin iz naših travnikov in gozdov.

razprostrta zvončica (Campanula patula)

rjavordeča krvomočnica (Geranium phaeum)

navadna kukavica (Orchis morio)

šmarnica (Convallaria majalis)

plazeči skrečnik (Ajuga reptans) - Albino

travniška kozja brada (Tragopogon pratensis)

kalužnica (Caltha palustris)

brogovita (Viburnum opulus)

vrednikov jetičnik (Veronica chamaedrys)

Lisasti obloglavček (Carterocephalus palaemon)

Lisasti obloglavček (Carterocephalus palaemon) spada v družino debeloglavčkov (Hesperiidae). Je majhen metulj, Na temno rjavih krilih so v več prečnih vrstah oglate, rumeno rjave proge, ob robu svetlejše resice. Telo kot pri vseh debeloglavčkih krepko, s širokim oprsjem. Spodnja stran kril svetlo rumeno rjava s temnejšimi lisami na prednjih krilih. Je pogost na gozdnih robovih, jasah in po grmovju. Leta v eni generaciji od maja do julija.Razpon kril: 25 - 29 mm

Lisasti obloglavček (Carterocephalus palaemon)

Metulji Slovenije

Jetičnikov pisanček (Melitaea aurelia)

Jetičnikov pisanček (Meliatea aurelia) spada v družino pisančkov (Nymphalidae). Za razliko od navadnega pisančka ima jetičnikov pisanček zunanji pas marginalnih lis razločno temnejši od notranjega pasu marginalnih polmesečastih lis. Pojavlja se v eni generaciji od maja do julija. Hranilna rastlina gosenice je jetičnik (Veronica spp.), škrobotec (Rhinathus spp.). čez krila meri od 29 do 35mm.

Uvrščen je na Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije.

Jetičnikov pisanček (Melitaea aurelia)

Za lažje določanje metuljev obiščite Zgradba metulja, kjer je podrobnejša razlaga delitev metuljevih kril.


>>klik METULJI SLOVENIJE klik<<

Beli C (polygonia c-album) II.

Beli C (Polygonia c-album) je dnevni metulj iz družine pisančkov (Nymphalidae). Značilnosti: rdečerjava krila z rumenkastimi in temnorjavimi pegami ter rjavo sivim robnim pasom.Na spodnji strani srebrna pegica v obliki črke C po kateri je dobil tudi ime. Pojavlja se v dveh generacijah od maja do junija in od julija do avgusta, imago prezimi in naslednje leto leta od marca do aprila. Hranilna rastlina gosenice je velika kopriva (Urtica dioica), vrba (Salix spp.), brest (Ulmus spp.), ribez (Ribes spp.), leska (Corylus avelana) in druge.



Beli C (Polygonia c-album)

klik - METULJI SLOVENIJE - klik

Preobrazba kačjega pastirja

Ličinka kačjega pastirja svoje življene preživi v vodi. Ličinke so brez izjeme plenilske, plen ujamejo tako, da bliskovito iztegnejo spodnjo ustno in ga nabodejo na zobce. Dolžina stadija ličinke je v veliki meri odvisna od temperature vode in dostopnosti hrane. V splošnem ličinke vseh enakokrilih kačjih pastirjev odrastejo v enem letu, razvoj raznokrilih kačjih pastirjev pa traja od enega do pet let, lahko tudi dlje. Večinoma se levijo devet- do dvajsetkrat, po vsaki levitvi so večje in bolj podobne odraslim živalim. Tik pred zadnjo levitvijo se ličinka splazi na breg ali steblo vodne rastline. Kmalu poči koža na sprednjem delu telesa in odrasla žival se izvleče iz leva z glavo naprej, nato pa se ji počasi razprejo krila. Čez nekaj časa je kačji pastir pripravljen na prvi polet, na steblu pa ostane le prazen lev.

progasti kamenjak (Sympetrum striolatum)

Beli T ali rjavi pavlinček (Aglia tau)

Beli T ali rjavi pavlinček (Aglia tau) je nočni metulj iz družine nočnih pavlinčkov (Saturniidae). Doseže velikost do 7 cm in ima rjavo rumena krila. Na zgornji strani kril ima modro "oko" s črno obrobo in belo liso v obliki črke T, po kateri je dobil tudi ime. Srečamo ga v pomladnih mesecih, ko samci tudi čez dan poletavajo po svetlih listnatih (bukev) gozdovih.Gosenice živijo pretežno na bukvi, so zeleno obarvne z rumenimi prečnimi črtami. Zimo preživi buba med odpadlim listjem.

Beli T ali rjavi pavlinček (Aglia tau) - samec

Tesar (Acanthocinus aedilis)

Tesar (Acanthocinus aedilis)spada med kozličke (Cerambycidae) in je Azijsko-evropska vrsta. Razširjena je v vsej kontinentalni Evropi. V Sloveniji je bila precej pogostna, vendar številčnost in gostota populacij ponekod upadata.
Hrošči so aktivni podnevi in v mraku ter se najraje sprehajajo ali pa skrivajo na lubju sveže podrtih borovcev. Za samca sta značilni izredno dolgi tipalki, ki lahko dosežeta tudi štirikratno dolžino telesa, pri samicah so nekoliko krajše. Ličinke se razvijajo pod lubjem in v beljavi borov (Pinus nigra, P. sylvestris) in izjemoma tudi na drugih iglavcih: Abies, Picea in Larix. Napadajo predvsem štore in podrta drevesa. Življenjski ciklus traja 1 ali 2 leti.

Tesar (Acanthocinus aedilis) - samec

Mali tratar (Clossiana dia)

Mali tratar (Clossiana dia) spada v družino pisančkov (Nymphalidae). Za metulja je značilna skoraj pravokotno oblikovana konica zadnjih kril. Zgornja stran kril je podobna zgornji strani kril drugih tratarjev. Samica je nekoliko večja od samca in na zgornji strani zadnjih kril v bazalnem delu temnejša. Pojavlja se v dveh ali treh generacijah od aprila do septembra. 


Mali tratar (Clossiana dia)

Metulji Slovenije - Butterfly of Slovenia

Petelinček (Zerynthia polyxena)

Petelinček je dnevni metulj iz družine lastovičarjev (Papilionidae). Je srednje velik, izrazito pisan metulj. Krila so bledorumene barve s pestrim vzorcem črnih, rdečih in modrih lis. Valovit vzorec na zunanjih robovih kril daje videz nazobčanosti. Samica je večja od samca. Leta počasi in precej nerodno. pojavlja se v eni generaciji od aprila do junija.


V Sloveniji je vrsta zavarovana. Uvrščena je na Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije in v prilogo IV Habitatne direktive.



Petelinček (Zerynthia polyxena)

Metulji Slovenije