Zelena rega (Hyla arborea)

Zelena rega (Hyla arborea) je velika od 4 do 5 cm in ima gladko kožo. Telo je običajno živo zeleno, vendar lahko barvo telesa prilagaja barvi okolice, zato je lahko celo sive ali rjave barve s temnejšimi pikami. Na konicah prstov ima povečane zaobljene blazinice z oprijemalnimi ploščicami. Samec je manjši od samice in ima rumeno grlo, samica je veliko večja, njeno grlo pa je belo.
Paglavci imajo oči ob strani trupa. Hrbtni del repnega grebena je visok in se začne že na sprednjem delu telesa. Telo je običajno rumenkasto, z zlato obarvanim trebuhom.
Zelena rega je uvrščena na svetovni rdeči seznam ogroženih vrst in je zavarovana tudi po Bernski konvenciji.

Zelena rega (Hyla arborea)

Sinji presličar (Platycnemis pennipes) - portret

Sinji presličar je pogosta vrsta, ki najraje naseljuje tekoče vode še posebej reke in potoke. Pojavlja pa se tudi ob stoječih vodah in kanalih. Spada v družino presličarjev (Platycnemididae).

Sinji presličar (Platycnemis pennipes)

Navadni pisanček (Melitaea athalia)

Navadni pisanček (Melitaea athalia) je dnevni metulj iz družine pisančkov ( Nymphalidae). Barva kril je rumeno rjava s črnimo prečnimi pasovi. Spodnja stran kril z rumenkasto belimi in rjavimi prečnimi pasovi, ki so v lokih črno izrisani. Razširjen je po travnikih, resju, močvirjih ob gozdnih robovih.

Navadni pisanček (Melitaea athalia)

Črni apolon (Parnassius mnemosyne) #2

Črni apolon (Parnassius mnemosyne) je dnevni metulj iz družine lastovičarjev (Papilionidae). Metulj je že precej redek in je zaščiten z zakonom! Krila so bele prosojne barve z izrazito vidnimi črnimi žilami, konice zgornjih kril prosojne!

Črni apolon (Parnassius mnemosyne)

Hemaris tityus

Metulj (Hemaris tityus) spada v družino somračnikov ali vešcev (Sphingidae). Je nočni metulj, ki leta večinoma proti večeru, vendar ga lahko srečamo tudi čez cel dan! Je zelo podoben velerilcu (Macroglossum stellatarum) vendar ima Hemaris tityus krila prozorna (steklena). Iz cvetja pije medečino tako, da lebdi pred cvetom in z dolgim rilčkom srka medečino.

Hemaris tityus

Lastovičar (Papilio machaon)

Lastovičar (Papilio machaon) je splošno razširjena vrsta v Sloveniji, vendar le redkokje pogosta. Osnovna barva kril je žvepleno rumena, prednja krila s črnimi pegami, krilnimi žilami in robom. Zadnja krila z rdeče rjavim očesom ob notranjem robu, z modro oprašenim robnim pasom in s kratkimi repkom. Gosenice živijo na raznih kobulnicah. Morebitne planilce odganjajo z izvihljivima rožičkoma na vratu, ki oddajata neprijeten vonj.

Lastovičar (Papilio machaon)

Pajek skakač / Jumping spider

Pajki skakači so ena najbolj nenavadnih pajčjih družin. So živih, bleščečih barv kakor pav, imajo velike zvedave oči kakor mačke in skačejo kakor opice. Uvrščamo jih v družino Salticidae, kjer je kakih 4000 vrst. Večina živi v toplejših krajih. Večina skakačev ves čas stika za plenom, pogleda v vsak kotiček in se bliskovito požene za plenom, ko ga opazi. Vidijo v barvah in sprejemajo jasno sliko plena. Nanj prežijo kakor mačka na miš, saj se tudi oni pred končnim skokom prihulijo. V človeka, ki jih opazije, obrnejo drobno glavo in se zazrejo vanj.
Skakači pogosto tik pred skokom dvignejo močne sprednje noge visoko v zrak, da z njimi ob pristanku zgrabijo plen. Zaradi nožnih blazinic iz dlačic (skopul) se brez težav oprimejo gladkih in navpičnih površin. S slednjih se celo odrinejo, da bi zgrabili letečo žuželko.

Skakač (Salticidae sp.)

Navadna krastača (Bufo bufo)

Navadna krastača (Bufo bufo); ki živi na kopnem (travniki, gozdovi in polja) zraste do 13 cm, samci nekoliko manj. Krastača v vodi živi le kot paglavec in v času, ko odlaga jajca. Jajčeca so med seboj privezana na trakove na katerih je lahko več kot 6000 jajc. Navadna krastača, ki je svetlo do temno rjava in ima na zgornji strani bradavičasto kožo se prehranjuje z žuželkami, polži in deževniki. Krastače najbolj ogroža uporaba biocidov. Mnogo jih pogine pri prečkanju cest na poti na mrestišča.

Navadna krastača (Bufo bufo)

Navadni klop (Ixodes ricinus)

Klopi so razširjeni po vsej Sloveniji. Najraje se zadržujejo v svetlih listnatih gozdovih z veliko
podrasti in odpadlega listja. Najdemo jih tudi na obronkih gozdov, ob rekah in jezerih, na travnikih, poljih, njivah, v vrtovih in parkih. Večina klopov se pri nas pojavlja od aprila do oktobra, predvsem v vlažnih mesecih. Če so temperature ugodne, nad 5-7 ºC, pa so lahko aktivni vse od marca do novembra. Pri nas je najbolj razširjen in nevaren navadni klop (Ixodes ricinus), ki najpogosteje napade človeka. Njegov življenjski krog traja običajno tri leta. Začne se z jajčecem, ki mu sledijo trije razvojni stadiji: ličinka, nimfa in odrasel klop. V vsakem stadiju se klop le enkrat nahrani s krvjo, hranjenje pa traja nekaj dni. Za gostitelje izbira sprva manjše glodalce, plazilce, ptiče, veverice, ježe, ..., kasneje pa večje živali. Človek je naključni gostitelj.

Navadni klop (Ixodes ricinus) - samica/female
















Navadni klop (Ixodes ricinus) samec/male

Navadni pljučnik (Pulmonaria officinalis)

V Sloveniji najpogostejši navadni pljučnik (Pulmonaria officinalis) ki ga najdemo v marcu in aprilu v gozdovih in na travnikih po vsej Sloveniji. Do 40 cm visoko rastlino prepoznamo po zelo značilni vijoličasto-modri barvi zvezdastih cvetov z razprostrtim robom, sestavljenih iz petih zraslih venčnih listov. Cvetna čaša je zrasla. Celotna rastlina je štrleče dolgodlakava.

navadni pljučnik (Pulmonaria officinalis)

Gorska narcisa (Narcissus poeticus radiiflorus)

Narcis v naravi ne bo težko prepoznati, saj jih vsako pomlad vidimo na vrtovih in gredicah, pa vseeno omenimo, kako boste prave gorske narcise ločili od podivjanih gojenih vrst:

- Cvetovi so posamični.
- Privenček je rumen in ima rdeč rob

Spring insects

Še nekaj spomladanskih motivov!

Ring flash Olympus SRF11

Od danes naprej si lastim Ring flash Olympus SRF11, seveda je sledilo takoj nekaj testnih fotografij. Prvi vtisi so odlični, pravi obraz pa se bo vrjetno pokazal v naravi pri naravni svetlobi in bolj atraktivnih objektih!

Takole izgleda zadeva ;)......

......in tako fotografije.

Mali zvonček (Galanthus nivalis)

Mali zvonček (Galanthus nivalis) najdemo od februarja do aprila na nekoliko bolj vlažnih tleh marsikje v Sloveniji. Takoj ga boste prepoznali po značilnem kimastem cvetu, sestavljenem iz treh koničastih zunanjih listov in treh krajših izrobljenih notranjih listov.

Mali zvonček (Galanthus nivalis)

Pomladanski žafran (Crocus vernus)

Pomladanski žafran boste našli od marca do maja na travnikih pa tudi po gozdovih po vsej Sloveniji. Podobno kot jesenski podlesek je tudi pomladanski žafran brez nadzemnega stebla. Ima zvezdast cvet z dolgo cvetno cevjo, sestavljen iz šestih zraslih venčnih listov.

Pomlad

Nekaj spomladanskih motivov v makro obliki !

Za vse uporabnike Olympus fotoaparatov in ostale fotografske navdušence

NOVO! Za vse uporabnike Olympusa!

Danes je luč sveta zgledala nova internetna stran za vse oly uporabnike, ki je namenjena predvsem vsem ljubiteljem in uporabnikom digitalnih fotoaparatov znamke Olympus! Obetajo se zanimive razprave in še marsikaj v zvezi z fotografijo!

Mislim, da bo stran prava popestritev v Slovenskem spletnem prostoru, saj do sedaj uporabniki Olympus fotoaparatov nismo imeli svojega foruma kjer bi si lahko izmenjali razna mnenja in novosti v svetu fotografije.

Ob tej priložnosti bi tudi čestital prijatelju Gregorju (GreKom) , ki je zadevo spravil na svet in upam, da stran zaživi v polnem zamahu!

Uporabniki in ljubitelji OLYMPUS-a pridružite se nam na forumu ZA VSE OLY UPORABNIKE

Črni teloh (Helleborus niger)

Črni teloh (Helleborus niger) je pomladanska strupena roža s snežno belimi cvetovi in črnimi koreninami, ki spada v rod telohov (Helleborus). Ime helleborus naj bi izviralo iz grščine (smrtna hrana).
Cvet je bel, včasih rožnat ali zelenkast, sčasoma pa potemni. Navadno raste na vrhu neolistanega stebla, ki je visok do 20 cm. Pritlični listi so pernato deljeni, precej veliki, usnjati, obstojni in zimzeleni. Črni teloh cveti od januarja do aprila, v milih zimah pa tudi od decembra naprej.
Telohi vsebujejo močne strupe (heleborin in heleborein), zato so tudi to vrsto v preteklosti uporabljali za pripravljanje strupenih napojev. Črni teloh je uporaben tudi v kmetijstvu, kot zdravilo za živino.Podzemni deli so zavarovani, zato jih ne smemo izkopavati.

Črni teloh (Helleborus niger)


















.....malo bližje


















.....še bližje

Pomlad se nezadržno bliža...

Za nekatere težko pričakovana pomlad se nezadržno bliža. Narava se veselo prebuja, kar pa dokazujejo naslednje fotografije.
Na slikah je dnevni metulj beli C (Polygonia c-album), ki je se je nastavljal prvim sončnim žarkom in navadna vrba, ki je tudi že v polnem razcvetu.

DigitalArt

Pred parimi dnevi sem zasledil na blogu od MIHAAA eno prav posebno predelavo fotografij. Predelava je že skoraj brutalna a meni zelooooo všečna, zato sem tudi sam preizkusil ta filter.
Spodaj je nekaj fotografij, za katere mislim, da so precej dobro izpadle!
Marsikomu to seveda ni všeč, a kaj hočemo, smo takšni in drugačni :)
Pa lep pozdrav do naslednjega vnosa!

Kačji pastirji / Dragonflies

Kačji pastirji so izjemno stara skupina žuželk, ki so nad vodnim zrcalom karbonskih presličnih močvirij kraljevale že pred več kot 300 milijoni let. Takratni predstavniki so bili z razponom kril do 70 centimetrov pravi orjaki, na srečo pa bi danes tudi največjim le stežka prisodili več kot decimeter v dolžino. 

Na spodnjih fotografijah je nekaj vrst, ki živijo v Sloveniji.

Popotni porečnik (Gomphus vulgatissimus)
Družina - Porečniki
Family - Gomphidae

Bledi peščenec (Onychogomphus forcipatus)
Družina - Porečniki
Family - Gomphidae

Sinji modrač (Orthetrum brunneum)
Družina - Ploščci
Family - Libellulidae

Malinovordeči kamenjak (Sympetrum fonscolombii)
Družina - Ploščci
Family - Libellulidae

Amazing world of insects

Nekaj še na mojem blogu neobjavljenih fotografij žuželk! 

Dnevni pavlinček (Inachis io)
gosenica/caterpillar 
Družina - Pisančki
Family - Nymphalidae

Navadni križevec (Araneus diadematus)
Arachnida - pajkovci
Aranea - pajki
Araneidae - križevci

Polonica (Harmonia axyridis)
Družina - Polonice
Family - Coccinellinae

Kratkotipalčnica (Miramella carinthiaca)
Catantopinae
Acrididae
Orthoptera

Moškatni kozliček (Aromia moschata)
Družina - Kozlički 
Family - Cerambycidae

Ko se ti še kača smeji...

Še en posnetek Kobranke (Natrix tessellata) v trenutko, ko je pogledala iz vode. Če mi je hotela kaj povedat ali pa se mi je samo nesramno smehljala nisem uspel ugotovit.

Kobranka (Natrix tessellata)

Bogomolka (Mantis religiosa) in njen plen

Bogomolke ujete v objektiv med prehranjevanjem. So plenilske žuželke in se prehranjujejo predvsem z žuželkami. Svoj plen skoraj nepremično čakajo na vejah rastlin in v praven trenutku kot strela udarijo po svojem plenu. Med parjenjem samica ničkolikokrat požre tudi samca!

Navadna bogomolka (Mantis religiosa)

www.peter-makrofoto.com

Rilčkarji (Curculionidae)

Pravi rilčkarji (Družina: Curculionidae) so največja družina iz naddružine rilčkarjev, ki obsega več kot 60.000 vrst po celem svetu. To je ena največjih družin organizmov sploh. Za družino je značilna velika vrstna pestrost, vrste se razlikujejo po obliki in velikosti, tako npr. odrasli osebki merijo od 1 do 40 mm. Večina rilčkarjev je rastlinojedih, zato so popolnoma odvisni od gostiteljev v majhnem življenjskem prostoru. V večini primerov celo življenje preživijo na eni rastlini. Taksonomija te družine je zelo zapletena, saj družina obsega kar 400 rodov, med katerimi še niso povsem razjasnjena taksonomska razmerja.

Na fotografijah sta rilčkarja Larinus sturnus in Lepyrus palustris

Rilčkar (Lepyrus palustris)

Rilčkar (Larinus sturnus)

http://www.peter-makrofoto.com/

Iz arhiva...

Nekaj fotografij iz lanskega arhiva! Nekako zima ni pravi čas za kakšne dobre makro motive, zato se poslužujem še z arhivskimi a na blogu neobjavljenimi.

Obiščite tudi http://www.peter-makrofoto.com/ !

Voščilo

Vsem, ki ste pridno prebirali moj blog, želim vesele božične praznike, ter srečno 2009.
Predvsem pa obilo dobrih fotografij in objav v novem letu!

Navadni pisanček (Melitaea athalia)

Nekaj arhivskih v spomin na poletje!

Navadni pisanček (Melitaea athalia)

več na http://www.peter-makrofoto.com

©Peter Mlakar Makro Foto

Predstavljam vam popolnoma prenovljeno stran, preseljeno na nov strežnik!

©Peter Mlakar Makro Foto














http://www.peter-makrofoto.com

Seveda pa blog ostane še naprej!
Hvala za obisk!

Portreti plazilcev

Nekaj portretov plazilcev živečih v Sloveniji.


Kobranka (Natrix tessellata)


















Belouška (Natrix natrix)


















Primorska kuščarica (Podarcis sicula)


















Smokulja (Coronella austriaca)


















Zelenec (Lacerta viridis)

Muha trepetavka (Episyrphus balteatus)

Trepetavke so muhe ki spretno oponašajo različne nevarne žuželke kot so ose, sršeni in čmrlji. Sodijo med najboljše letalce v živalskem svetu, izredno hitro letijo, lahko pa nepremično lebdijo na mestu. Spadajo v družino trepetavk (Syrphidae). Najdemo jih čez vso leto na različnih habitatih, kot so vrtovi, mestni parki, travniki.... Prehranjujejo s z cvetnim nektarjem in so zato tudi koristne opraševalke. Večino trepetavk je zlahka prepoznati po tem, da se jim levo in desno oko na vrhu stikata. So nenevarne, čeprav njihove barve pravijo drugače.

Muha trepetavka (Episyrphus balteatus)

Bogomolka (Mantis religiosa) med kosilom

Bogomolka (Mantis religiosa) ujeta med slastnim obrokom. Spada v razred žuželk in v red bogomolk. Bogomolke so samotarske živali .To pa predvsem zaradi svojih kanibalskih navad, namreč po parjenju, včasih že tudi med, samica odgrizne glavo samcu, če le ta ni dovolj previden in hiter. Po parjenju samička odleže jajčka (od 10 do 400 jajčec)v kepicah,katere v dotiku z zrakom otrdijo in nastane kokon .Mlade bogomolke se kmalu izležejo in šele po večkratni levitvi dobijo podobo svojih staršev.
Plena v bistvu sploh ne lovijo, temveč nepremično čakajo na kakšni rastlini v zasedi in z sprednjimi močnimi okončinami zgrabijo žrtev, ki jim več ni pomoči. Imajo nekaj naravnih sovražnikov kot so ptiči in manjši sesalci. Branijo se s sprednjimi,bodičastimi nogami,begom v grmovje ali z razprtjem kril,katera izgledajo kot velika očesa.Njihova najboljša obramba pa je zlitje z naravo in okoljem.

Bogomolka (Mantis religiosa)

Navadni križevec (Araneus diadematus)

Navadni križevec (Araneus diadematus) je pogost pajek, ki ga najdemo skorajda povsod. Na travnikih, gozdovih, jasah, vrtovih in včasih tudi v stanovanjih. Je za človeka popolnoma nenevaren. Na zadku nosi vzorec v obliki križa, po katerem je dobil tudi ime. Mrežo plete navpično med grmovjem in nižjim rastlinjem. Mreža je zelo čvrsta in močna. Pajek preži na mreži vedno v sredini in je obrnjen z glavo navzdol. Žrtev ki se zaplete v njegovo mrežo čaka gotova smrt.

Navadni križevec (Araneus diadematus)

Sikajoč pogled kobranke (Natrix tessellata)

O tej kači je bilo že veliko napisano, zato se z tekstom ne bom ponavljal. Le opomnil bi, da je nestrupena in človeku popolnoma nenevarna!

Kobranka (Natrix tessellata)

Cvetni pajek (Misumena vatia), popoln plenilec

Cvetni pajki spadajo v skupino pajkov, ki pripadajo družini rakovičarjev ali rakovičastih pajkov (Thomisidae). Cvetni pajki ne gradijo mrež, da bi ulovili plen, temveč se skrijejo in prežijo na mrčes, da prileti mimo in čakajo, da pristanejo na cvetu ter ga napadejo.
Imajo zmožnost, da spremenijo barvo telesa v tako, kot je cvet, na katerem prežijo za plenom.
V angleščini se imenujejo crab-spider, kar v dobesednem prevodu pomeni pajek - rak. Asociacijo na raka sta sprednja dva para nog, ki štrlita malo bolj na stran telesa. Poleg tega tudi skupaj s sploščenim prednjim delom telesa spominja na raka. Poleg tega pa se tako kot raki, lažje premikajo postrani, kot pa naprej.

Cvetni pajek (Misumena vatia) tik pred napadom

Gospica (Argynnis paphia)

Gospica (Argynnis paphia) je dnevni metulj iz družine pisančkov (Nymphalidae). Najdemo ga v poletnih dneh na travnikih, obrobjih gozdov in na gozdnih jasah kjer poletava iz cveta na cvet travniških in gozdnih rastlin.

Gospica (Argynnis paphia)

Temni mravljiščar (Maculinea nausithous)

Temni mravljiščar (Maculinea nausithous) je metulj iz družine modrinov (Lycaenidae), katerih gosenice večino življenja preživijo v mravljiščih. Zgornja stran kril samcev je modre barve z neizrazitimi žilami, temnimi pegami ovalne do kapljičaste oblike (prednji par) in okroglimi pegami (zadnji par) ter z rjavim robom. Na zgornji strani kril samic je moder le koren kril ali pa so krila v celoti zamolklo rjave barve s komaj vidnimi temnimi pegami. Samica izleže 1-3 jajčeca v cvetno glavico zdravilne strašnice, ko je karminasto rdeče obarvana (cvetovi so že povsem odprti). Gosenica se prehranjuje z njenimi semeni in po nekaj levitvah pade na tla, kjer čaka na ritual posvojitve z
mravljo glavne gostiteljske vrste rdečk Myrmica rubra. Mravlja delavka jo odnese v mravljišče, kjer se prehranjuje z zarodom mravelj. Gosenica preživi v mravljišču približno 10 mesecev, kjer prezimi, se zabubi in prelevi v odraslega metulja.

Temni mravljiščar (Maculinea nausithous)





























Viri teksta: Čelik T., Verovnik R., Rebeušek F., Gomboc, S., Lasan M., 2004. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja NATURA 2000: Metulji (Lepidoptera).

Volkec (Palpares libelluloides)

Volkec (Palpares libelluloides) spada v družino volkcev (Myrmeleontidae) red mrežokrilci (Neuroptera). Je eden največjih predstavnikov te vrste pri nas. Čez krila meri okrog 8 cm.

Volkec (Palpares libelluloides)

Primorska kuščarica (Podarcis sicula)

Zgornja stran precej podobna kraški kuščarici (Podarcis melisellensis), spodnja stran značilna svetlejša.

Primorska kuščarica (Podarcis sicula)

Jesenov škržat (Cicada orni)

Le kdo jih še ni slišal kako na morju v poletnih mesecih skupinsko prepevajo?
Škržati spadajo v družino enokrilcev (homoptera). Živijo v zmernih do tropskih podnebjih, kjer so zaradi svoje velikosti in značilnih melodij med najopaznejšimi žuželkami.

Jesenov škržat (Cicada orni)




















Prazen lev ličinke škržata