Pogrebec (Nymphalis antiopa) spada v družino pisančkov (Nymphalidae). Ime je dobil po svoji "mrtvaški" obleki. Razpon kril je med 62 in 75mm, samec in samica sta si zelo podobna, ločimo ju le po velikosti; samica je lahko večja. Najdemo ga ob robovih gozdov in na travnikih, kjer rastejo vrbe in topoli. Rad se zadržuje na živalskih iztrebkih.
pogrebec (Nymphalis antiopa)
Veliki trepetlikar (Limenitis populi) spada v družino pisančkov (Nymphalidae) in meri čez krila od 35-44mm. Samica je lahko tudi malo večja in se razlikuje z različno široko črto na zadnjih krilih. Samci imajo šibkejšo črto ali pa so tudi brez nje. Najdemo ga v listnatih gozdovih z trepetliko (Populus tremula) ali črnim topolom (Populus nigra). Rad se zadržuje visoko v drevesnih krošnjah in posledično, ga je tudi težje dobiti pred objektiv.
Veliki trepetlikar (Limenitis populi)
Kalinov veščec (Sphinx ligustri) spada med nočne metulje v družino somračnikov ali veščcev (Sphingidae). Leta ob prvem somraku in ga lahko najdemo na vrtovih kjer lebdi v zraku in z dolgim rilcem srka medečino iz cvetov. Velikokrat prileti tudi na luč. Čez krila meri do 12 cm, letalna doba je od maja do septembra. Na fotografijah je nekako prikazana razvojna stopnja tega metulja. Metulj, gosenica, buba in spet metulj, manjka le jajčece.
Kalinov veščec (Sphinx ligustri)
Gosenica kalinovega vešca
Zadnji stadij je buba, ki v zemlji prezimi in naslednjo pomlad iz nje...
...prileze odrasel metulj in krog je sklenjen.
Kot že ime pove (veliki spreminjavček), se barva zgornjega dela kril blešči v spreminjajočih se vijoličastih in rjavih odtenkih. Večino časa preživi v krošnjah vrb, ki so hranilne rastline njegovih gosenic. Občasno ga najdemo tudi na travnikih in obrobjih gozdov. Rad seda na živalske iztrebke. Je eden najlepših dnevnih metuljev pri nas.
Veliki spreminljavček (Apatura iris)
Še ena serija teh prelepih in prisrčnih žabic. O njih je že bilo vse napisano tako, da ostanejo le še fotografije na ogled.
Zelena rega (Hyla arborea)
Smokulja (Coronella austriaca) je človeku povsem nenevarna predstavnica gožev. Na glavi ima progo, ki se vleče od nosnice preko očesa do vratu. Po hrbtu ima dve vrsti peg. Samec ima rdečkastorjav hrbet in rumenorjavo spodnjo stran telesa. Samica je po hrbtu sivorjava in temno pegasta, po spodnji strani pa siva. Smokulja lahko meri do 75 cm. Živi v srednji, južni in vzhodni Evropi. Zadržuje se na suhih kamnitih področjih z gozdovi, goljavami, grušči in vinogradi. Je počasna in v nevarnosti takoj ugrizne, pri tem iz analnih žlez izloča smrdljiv izloček. Dobro pleza in v nevarnosti lahko tudi plava. Hrani se z manjšimi kuščaricami, slepci, tudi mišmi in drugimi manjšimi glodalci. Preden žrtev požre se okrog nje ovije. Pari se aprila. Avgusta ali septembra povrže 3-15 mladičev.
Smokulja (Coronella austriaca)
Navadni križevec (Araneus diadematus)ujet med delom. Komentar po moje ni potreben saj so slike dovolj zgovorne.
Navadni križevec (Araneus diadematus) je pogost pajek, ki ga najdemo skorajda povsod. Na travnikih, gozdovih, jasah, vrtovih in včasih tudi v stanovanjih. Je za človeka popolnoma nenevaren. Na zadku nosi vzorec v obliki križa, po katerem je dobil tudi ime. Mrežo plete navpično med grmovjem in nižjim rastlinjem. Mreža je zelo čvrsta in močna. Pajek preži na mreži vedno v sredini in je obrnjen z glavo navzdol. Žrtev ki se zaplete v njegovo mrežo čaka gotova smrt.
Navadni križevec (Araneus diadematus)
Koža je gladka. Na konicah prstov imajo povečane zaobljene blazinice z oprijemalnimi ploščicami. Telo je običajno živo zeleno, vendar lahko barvo telesa prilagajajo barvi okolice, zato so lahko celo sive, s temnejšimi pikami. : samec ima rumeno, samica pa belo grlo. Oglaša se z glasenim ke-ke-ke-ke, ki ga lahko slišimo nekaj kilometrov daleč. Odrasle osebke najdemo na gozdnih obronkih, na travnikih z višjo vegetacijo ali v mejicah. Paglavce najpogosteje najdemo v velikih mlakah z obilico rastlinja, včasih pa tudi v manjših lužah ali kanalih. Izogibajo se vodam, v katerih so ribe. Vrsta je splošno razširjena po vsej Sloveniji.
Zelena rega (Hyla arborea)
Veliki vinski veščec (Deilephila elpenor) je nočni metulj in spada v družino somračnikov ali vešcev (Sphingidae). Je svetlorjave barve z močnimi roza obrobami, čez krila meri 60--75mm.
Gosenica ima na koncu kot večina vešcev značilen ropek oz. rožiček. Nad glavo ima štiri velika lažna očesa z katerimi preganja morebitne plenilce. Goseniza je zelenkasto rjavih barv in se prehranjuje z ozkolistnim ciprjem (Chamaenerion angustifolium) kakor pa tudi z rastlinami iz družine broščnic (Rubiaceae).
Veliki vinski veščec (Deilephila elpenor)
Gosenica velikega vinskega veščca(Deilephila elpenor)
Lunik ali lipov prelec spada v družino hrbtorožk (Notodontidae). Na fotografijah je gosenica omenjenega metulja. Gosenica je dolga od 5 do 8 cm in se prehranjuje z listi lipe, vrbe in hrasta. Metulj ima razpon kril od 55 do 68 mm in v mirujočem stanju izgleda kot suha vejica. Rad prileti na luč.
Lunik ali lipov prelec (Phalera bucephala)
Gosenica lipovega prelca (Phalera bucephala)
Rakovičarje uvrščamo v družino Thomisidae. Imajo široko ploščato telo se celo gibajo postrani kakor rakovice. Poznamo približno 3000 vrst, ki živijo po vsem svetu. Rakovičarji navadno ne predejo mrež, temveč sedejo na cvet, list, deblo ali tla in tam počakajo na plen. Čeprav so večinoma majhni (do 20mm), so odlični lovci, saj so dobro zakrinkani in imajo močan strup. Samci so včasih pol manjši od samic in pogosto tudi drugačne barve. Rakovičarji si ne delajo zalog hrane kakor številni drugi pajki. Dveh plenov naenkrat ne obvladajo. Žuželke lahko mirno letijo mimo rakovičarja, ki se hrani. Ker ti pajki nimajo zobcev na bazalnih členkih helicer in na spodnjih čeljustih, hrane ne morejo zmečkati. Zato v plen vbrizgajo prebavne sokove, ki zmehčajo notranjost plena. Pajek posrka tekočo kašo, prazno, suho ogrodje pa pusti.
Zelenomodra deva (Aeshna cyanea) spada med večje kačje pastirje iz družine Dev (Aeshidae). Najbolj jim prijajo dobro osončena mokrišča z bujnim in raznolikim močvirskim rastlinjem ter čim manjšo količino rib. Ob nereguliranih potokih, močvirjih, ribnikih in manjših, ne preveč zaraščenih mlakah, bo pisani vrvež med izvajanjem zračnih akrobacij odraslih kačjih pastirjev med majem in septembrom gotovo razveselil oko vsakega ljubitelja narave.
Zelenomodra deva (Aeshna cyanea) tik po tem, ko je prilezla iz ličinke.
Krila so suha in odprta ter pripravljena za prvi polet.
In še samo fotografija za osebno izkaznico.
Predstavniki pajkov Oxypidae lovijo po rastlinju. Včasih skačejo z lista na list, da bi ujeli plen, včasih pa skriti prežijo nanj. Pajek iz rodu Oxyopes je gibčen lovec z dolgimi nogami, zato zlahka skače z rastline na rastlino. Pogosto se hrani tudi z drugimi pajki in je celo kanibal, kar pomeni, da žre predstavnike svoje vrste. Ta na fotografiji je ujel škratca.
Pajek iz rodu Oxyopes sp. ujet med malico.
Nekaj značilnih rastlin, ki uspevajo v Julijskih Alpah.
Planika je 5cm do 15cm visoka rastlina. Ima bele dlakave cvetne koške (liste), ki se končajo špičasto. Ogrožena rastlina se nahaja predvsem na skalnih razpokah in na nekaterih visokogorskih travnikih v glavnem le v visokogorju (ponekod tudi po nižinah, a redko) od konca julija do septembra.
Planika (Leontopodium alpinum)
Navadni alpski zvonček je rastlina, ki uspeva visoko v gorah ob koncu pomladi in začetku poletja. Na plano prileze že kmalu po tem, ko se stali sneg in zraste do 20cm visoko. Ima cvet zvončkaste oblike vijolične barve, obrnjen tako kot vsi zvončki navzdol.
Navadni alpski zvonček (Soldanella alpina)
Clusijev svišč je do 10cm visoka rastlina modre barve. Rastlina ima zelo velik cvet sredi katerega vidimo cvetno jedro v obliki svečke, ki jo pihamo na tortah. Cvet obdajajo majhni čašni listi zelene barve, ki pa so ob velikosti cveta skoraj neopazni. Opazimo ga lahko od maja do avgusta predvsem na apnenčastih tleh.
Clusijev svišč (Gentiana clusii)
Srebrna krvomočnica je v Sloveniji zelo redka – njene svetlo rdeče cvetove boste sredi poletja opazili le na visoko ležečih gruščnatih tratah ponekod v Julijskih Alpah (vrh Črne prsti).
Srebrna krvomočnica (Geranium argenteum)
Alpski kosmatinec je do 40cm visoka rastlina na kateri zraste en cvet bele barve. Ima 4 do 6 širokih cvetnih listov, ki so obrnjeni navzgor. Opazimo ga lahko od konca aprila do avgusta na apnenčastih tleh.
Alpski kosmatinec (Pulsatilla alpina)
Hribski ali gorski urh ima samo rumeno črno pegast trebuh, pri nas je bolj pogost in ga običajno srečamo v gozdnih lužah. V Sloveniji živi le podvrsta B. variegata variegata, najdemo ga do višine 1800 m. Primarni habitat hribskega urha so plitvi tolmuni v potokih, ki ostanejo ob nizkem vodostaju (izogibajo se ribam); njihov sekundarni habitat so blatne gozdne luže.
Hribski ali gorski urh (Bombina variegata)
Značilna poza, ko se počuti ogrožen.
Kalinov veščec (Sphinx ligustri) spada med nočne metulje v družino somračnikov ali veščcev (Sphingidae). Leta ob prvem somraku in ga lahko najdemo na vrtovih kjer lebdi v zraku in z dolgim rilcem srka medečino iz cvetov. Velikokrat prileti tudi na luč. Čez krila meri do 12 cm, letalna doba je od maja do septembra.
Kalinov veščec (Sphinx ligustri)
Japonska sviloprejka, jamamaj ali japonski prelec, Antheraea yamamai (Guérin-Méneville, 1861) je nočni metulj iz družine nočnih pavlinčkov, Saturniidae.
Značilno za to družino je, da imajo zakrnel rilček, samci imajo peresate tipalnice, ki so občutljiv vohalni organ, poleg tega imajo značilne risbe v obliki očesc na srednjih in zadnjih krilih. Skupaj z velikim nočnim pavlinčkom je to največji metulj pri nas, saj doseže 14 cm preko kril in leta le kratek čas v juliju ali avgustu. Kot že ime japonski pove da, ne gre za avtohtono vrsto, temveč je prišlek iz Azije. 1866. leta je potekal poskus gojitve v vasi Slatnik pod Gorjanci (Jan Mach) zaradi pridobivanja svile. No, nekaj jamamajev je vsekakor našlo pot na prostost. Očitno so razmere pri nas zanj ugodne, saj se je razširil še drugam po Evropi. Najdemo ga v zelo veliki barvni varijaciji, od bledorumene pa do temno rjave barve.
Japonska sviloprejka (Antheraea yamamai)
Zelena rega (Hyla arborea) je velika od 4 do 5 cm in ima gladko kožo. Telo je običajno živo zeleno, vendar lahko barvo telesa prilagaja barvi okolice, zato je lahko celo sive ali rjave barve s temnejšimi pikami. Na konicah prstov ima povečane zaobljene blazinice z oprijemalnimi ploščicami. Samec je manjši od samice in ima rumeno grlo, samica je veliko večja, njeno grlo pa je belo.
Paglavci imajo oči ob strani trupa. Hrbtni del repnega grebena je visok in se začne že na sprednjem delu telesa. Telo je običajno rumenkasto, z zlato obarvanim trebuhom.
Zelena rega je uvrščena na svetovni rdeči seznam ogroženih vrst in je zavarovana tudi po Bernski konvenciji.
Zelena rega (Hyla arborea)
Sinji presličar je pogosta vrsta, ki najraje naseljuje tekoče vode še posebej reke in potoke. Pojavlja pa se tudi ob stoječih vodah in kanalih. Spada v družino presličarjev (Platycnemididae).
Sinji presličar (Platycnemis pennipes)
Navadni pisanček (Melitaea athalia) je dnevni metulj iz družine pisančkov ( Nymphalidae). Barva kril je rumeno rjava s črnimo prečnimi pasovi. Spodnja stran kril z rumenkasto belimi in rjavimi prečnimi pasovi, ki so v lokih črno izrisani. Razširjen je po travnikih, resju, močvirjih ob gozdnih robovih.
Navadni pisanček (Melitaea athalia)
Črni apolon (Parnassius mnemosyne) je dnevni metulj iz družine lastovičarjev (Papilionidae). Metulj je že precej redek in je zaščiten z zakonom! Krila so bele prosojne barve z izrazito vidnimi črnimi žilami, konice zgornjih kril prosojne!
Črni apolon (Parnassius mnemosyne)
Metulj (Hemaris tityus) spada v družino somračnikov ali vešcev (Sphingidae). Je nočni metulj, ki leta večinoma proti večeru, vendar ga lahko srečamo tudi čez cel dan! Je zelo podoben velerilcu (Macroglossum stellatarum) vendar ima Hemaris tityus krila prozorna (steklena). Iz cvetja pije medečino tako, da lebdi pred cvetom in z dolgim rilčkom srka medečino.
Hemaris tityus
Lastovičar (Papilio machaon) je splošno razširjena vrsta v Sloveniji, vendar le redkokje pogosta. Osnovna barva kril je žvepleno rumena, prednja krila s črnimi pegami, krilnimi žilami in robom. Zadnja krila z rdeče rjavim očesom ob notranjem robu, z modro oprašenim robnim pasom in s kratkimi repkom. Gosenice živijo na raznih kobulnicah. Morebitne planilce odganjajo z izvihljivima rožičkoma na vratu, ki oddajata neprijeten vonj.
Lastovičar (Papilio machaon)
Pajki skakači so ena najbolj nenavadnih pajčjih družin. So živih, bleščečih barv kakor pav, imajo velike zvedave oči kakor mačke in skačejo kakor opice. Uvrščamo jih v družino Salticidae, kjer je kakih 4000 vrst. Večina živi v toplejših krajih. Večina skakačev ves čas stika za plenom, pogleda v vsak kotiček in se bliskovito požene za plenom, ko ga opazi. Vidijo v barvah in sprejemajo jasno sliko plena. Nanj prežijo kakor mačka na miš, saj se tudi oni pred končnim skokom prihulijo. V človeka, ki jih opazije, obrnejo drobno glavo in se zazrejo vanj.
Skakači pogosto tik pred skokom dvignejo močne sprednje noge visoko v zrak, da z njimi ob pristanku zgrabijo plen. Zaradi nožnih blazinic iz dlačic (skopul) se brez težav oprimejo gladkih in navpičnih površin. S slednjih se celo odrinejo, da bi zgrabili letečo žuželko.
Skakač (Salticidae sp.)
Navadna krastača (Bufo bufo); ki živi na kopnem (travniki, gozdovi in polja) zraste do 13 cm, samci nekoliko manj. Krastača v vodi živi le kot paglavec in v času, ko odlaga jajca. Jajčeca so med seboj privezana na trakove na katerih je lahko več kot 6000 jajc. Navadna krastača, ki je svetlo do temno rjava in ima na zgornji strani bradavičasto kožo se prehranjuje z žuželkami, polži in deževniki. Krastače najbolj ogroža uporaba biocidov. Mnogo jih pogine pri prečkanju cest na poti na mrestišča.
Navadna krastača (Bufo bufo)
Klopi so razširjeni po vsej Sloveniji. Najraje se zadržujejo v svetlih listnatih gozdovih z veliko
podrasti in odpadlega listja. Najdemo jih tudi na obronkih gozdov, ob rekah in jezerih, na travnikih, poljih, njivah, v vrtovih in parkih. Večina klopov se pri nas pojavlja od aprila do oktobra, predvsem v vlažnih mesecih. Če so temperature ugodne, nad 5-7 ºC, pa so lahko aktivni vse od marca do novembra. Pri nas je najbolj razširjen in nevaren navadni klop (Ixodes ricinus), ki najpogosteje napade človeka. Njegov življenjski krog traja običajno tri leta. Začne se z jajčecem, ki mu sledijo trije razvojni stadiji: ličinka, nimfa in odrasel klop. V vsakem stadiju se klop le enkrat nahrani s krvjo, hranjenje pa traja nekaj dni. Za gostitelje izbira sprva manjše glodalce, plazilce, ptiče, veverice, ježe, ..., kasneje pa večje živali. Človek je naključni gostitelj.
Navadni klop (Ixodes ricinus) - samica/female
Navadni klop (Ixodes ricinus) samec/male
V Sloveniji najpogostejši navadni pljučnik (Pulmonaria officinalis) ki ga najdemo v marcu in aprilu v gozdovih in na travnikih po vsej Sloveniji. Do 40 cm visoko rastlino prepoznamo po zelo značilni vijoličasto-modri barvi zvezdastih cvetov z razprostrtim robom, sestavljenih iz petih zraslih venčnih listov. Cvetna čaša je zrasla. Celotna rastlina je štrleče dolgodlakava.
navadni pljučnik (Pulmonaria officinalis)
Narcis v naravi ne bo težko prepoznati, saj jih vsako pomlad vidimo na vrtovih in gredicah, pa vseeno omenimo, kako boste prave gorske narcise ločili od podivjanih gojenih vrst:
- Cvetovi so posamični.
- Privenček je rumen in ima rdeč rob
Od danes naprej si lastim Ring flash Olympus SRF11, seveda je sledilo takoj nekaj testnih fotografij. Prvi vtisi so odlični, pravi obraz pa se bo vrjetno pokazal v naravi pri naravni svetlobi in bolj atraktivnih objektih!
Takole izgleda zadeva ;)......
Mali zvonček (Galanthus nivalis) najdemo od februarja do aprila na nekoliko bolj vlažnih tleh marsikje v Sloveniji. Takoj ga boste prepoznali po značilnem kimastem cvetu, sestavljenem iz treh koničastih zunanjih listov in treh krajših izrobljenih notranjih listov.
Mali zvonček (Galanthus nivalis)
Pomladanski žafran boste našli od marca do maja na travnikih pa tudi po gozdovih po vsej Sloveniji. Podobno kot jesenski podlesek je tudi pomladanski žafran brez nadzemnega stebla. Ima zvezdast cvet z dolgo cvetno cevjo, sestavljen iz šestih zraslih venčnih listov.
Danes je luč sveta zgledala nova internetna stran za vse oly uporabnike, ki je namenjena predvsem vsem ljubiteljem in uporabnikom digitalnih fotoaparatov znamke Olympus! Obetajo se zanimive razprave in še marsikaj v zvezi z fotografijo!
Črni teloh (Helleborus niger) je pomladanska strupena roža s snežno belimi cvetovi in črnimi koreninami, ki spada v rod telohov (Helleborus). Ime helleborus naj bi izviralo iz grščine (smrtna hrana).
Cvet je bel, včasih rožnat ali zelenkast, sčasoma pa potemni. Navadno raste na vrhu neolistanega stebla, ki je visok do 20 cm. Pritlični listi so pernato deljeni, precej veliki, usnjati, obstojni in zimzeleni. Črni teloh cveti od januarja do aprila, v milih zimah pa tudi od decembra naprej.
Telohi vsebujejo močne strupe (heleborin in heleborein), zato so tudi to vrsto v preteklosti uporabljali za pripravljanje strupenih napojev. Črni teloh je uporaben tudi v kmetijstvu, kot zdravilo za živino.Podzemni deli so zavarovani, zato jih ne smemo izkopavati.
Črni teloh (Helleborus niger)
.....malo bližje
.....še bližje
Za nekatere težko pričakovana pomlad se nezadržno bliža. Narava se veselo prebuja, kar pa dokazujejo naslednje fotografije.
Na slikah je dnevni metulj beli C (Polygonia c-album), ki je se je nastavljal prvim sončnim žarkom in navadna vrba, ki je tudi že v polnem razcvetu.
Pred parimi dnevi sem zasledil na blogu od MIHAAA eno prav posebno predelavo fotografij. Predelava je že skoraj brutalna a meni zelooooo všečna, zato sem tudi sam preizkusil ta filter.
Spodaj je nekaj fotografij, za katere mislim, da so precej dobro izpadle!
Marsikomu to seveda ni všeč, a kaj hočemo, smo takšni in drugačni :)
Pa lep pozdrav do naslednjega vnosa!
Kačji pastirji so izjemno stara skupina žuželk, ki so nad vodnim zrcalom karbonskih presličnih močvirij kraljevale že pred več kot 300 milijoni let. Takratni predstavniki so bili z razponom kril do 70 centimetrov pravi orjaki, na srečo pa bi danes tudi največjim le stežka prisodili več kot decimeter v dolžino. Na spodnjih fotografijah je nekaj vrst, ki živijo v Sloveniji.Popotni porečnik (Gomphus vulgatissimus)
Družina - Porečniki
Family - Gomphidae
A.jpg)
Nekaj še na mojem blogu neobjavljenih fotografij žuželk! Dnevni pavlinček (Inachis io)
gosenica/caterpillar
Družina - Pisančki
Family - Nymphalidae
