ponedeljek, 15. avgust 2016




Škorpijon (Euscorpius sp.)




Alpski kozliček (Rosalia alpina)


Alpski kozliček (Rosalia alpina) ali bukov kozliček je zagotovo ena izmed lepših žuželk, ki jih lahko srečamo pri nas. S svojo značilno kovinsko modro-sivo barvo in črnimi pegami pritegne pogled že od daleč. Sodi v družino kozličkov (Cerambycidae). Ker je ogrožen, je zaščiten.
Alpski kozliček je hrošč dolg od 20 do 36 mm. Krila, oprsje in glava so kovinsko modro sive glave, na glavi pa ima tipalke, ki so občutno daljše od telesa. Samci imajo daljše tipalke kot samice. Tipalke (antene) imajo črne obročke.
Odrasli hrošči se pojavijo od junija do avgusta, odvisno od nadmorske višine. Živijo do šest tednov in se med tem prehranjujejo s cvetnim prahom. Samci se pred parjenjem med seboj borijo za samice. Oplojene samice odložijo jajčeca v razpoke v lubju, v razpokan in v propadajoč les bukve. Ličinke 3 leta vrtajo po lesu, preden se maja ali junija zabubijo. Ustreza jim svež bukov les, kot tudi že suh in razpadajoč. Lotijo se tudi javorjev in brestov ter nekaterih drugih listavcev.







nedelja, 03. maj 2015


Petelinček – Southern Festoon (Zerynthia polyxena)






sobota, 02. maj 2015

Grahovčev iskrivček  (Glaucopsyche alexis)








petek, 01. maj 2015

Petelinček - Zerynthia polyxena (Denis & Schiffermüller, 1775) II.








Petelinček - Zerynthia polyxena (Denis & Schiffermüller, 1775)









nedelja, 19. avgust 2012

Rdeči apolon (Parnassius apollo)

Rdeči apolon (Parnassius apollo) spada v družino lastovičarjev (Papilionidae). krila so bela s serijo črnih lis na sprednjih krilih in rdečih ter črno obrobljenih očesastih lis na zadnjih krilih. Rdeče lise imajo belo jedro. Zunanji rob sprednjih kril je brez lusk. V Sloveniji je vrsta razširjena lokalno na gorskih tratah in meliščih, kjer uspevajo hranilne rastline gosenic. V Sloveniji je vrsta zavarovana. Uvrščena je Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije in v prilogo IV Habitatne direktive.

petek, 06. maj 2011

Komar (Theobaldia annulata)

Komarji so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živeč opisanih vrst žuželk. Večina vrst se prehranjuje tudi s krvjo in so za človeka pomemben dejavnik razširjanja mikroorganizmov, ki povzročajo bolezni. Splošno znano je, da komarji za preživetje ne potrebujejo nujno krvi. Samci tako sesajo samo rastlinske sokove, samice pa potrebujejo obrok krvi le za razvoj potomstva. V splošnem so komarji vitki dvokrilci z dolgimi nogami in majhne velikosti; največji dosežejo nekaj več kot centimeter dolžine, večina vrst pa je velika samo nekaj milimetrov.



ponedeljek, 13. december 2010

Travniški postavnež (Euphydryas aurinia)

Travniški postavnež ( Euphydryas aurinia) ima zgornjo stran kril rjavo in rumenooranžno kontrastno lisasto. Lise v medialni celici in postdiskalnem polju so oranžnordeče. Spodnja stran je svetlejša z veče rumenimi lisami. Na zgornji in spodnji strani zadnjih kril so v postdiskalnem polju črne pike, ki so na spodnji strani lahko rumenkasto obrobljene. Samica je večja in bolj pisana kot samec. Osebki iz populacije na močvirnih traviščih so običajno temneje obarvani kot osebki, ki živijo na suhih traviščih.Leta od maja do junija.

V Sloveniji je vrsta zavarovana.
Uvrščena je na Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije in v prilogo II Habitatne direktive.


travniški postavnež (Euphydryas aurinia)




















petek, 19. november 2010

Travnar (Brintesia circe)

Travnar (Brintesia circe) spada med največje dnevne metulje pri nas. Zgornja stran je črna s širokim postdiskalnim pasom belih lis. Te so na zadnjih krilih sklenjene, na sprednjih pa z žilami prekinjene v obliki dolgoovalnih lis. Na obeh straneh sprednjega krila ima črno subapikalno očesce z majhnim belim jedrom. Spodnja stran kril je temnosivorjava, črno marmorirana, z izrazito široko belo postdiskalno liso in majhno belo liso v diskalnem delu krila. Samec ima lise bolj snežno bele kot samica. Je pogosta in splošno razširjena vrsta. Rad seda na drevesnih deblih in skalah, kjer se z varovalno obarvanostjo spodnje strani kril odlično prikrije. Leta v eni generaciji od junija do septembra.

travnar (Brintesia circe)



















©Peter Mlakar Makro Foto

petek, 17. september 2010

navadni senožetnik (Colias croceus)

Navadni senožetnik (Colias croceus) spada v družino belinov (Pieridae). Zgornja stran kril je oranžnorumene barve, pri samicah svetle oblike pa bledorumene barve. Na zunanjem sprednjih kril je širok črn pas, ki ga pri samcu po celi dolžini prekinjajo le tanke rumene žile, pri samici pa velike rumene lise. Teh je na vsakem krilu običajno pet ali šest. Pojavlja se v več generacijah od aprila do novembra.

navadni senožetnik (Colias croceus)





































































































©Peter Mlakar Makro Foto