nedelja, 31. avgust 2008

Bogomolka (Mantis religiosa)






Bogomolka (Mantis religiosa) med kosilom

Bogomolka (Mantis religiosa) ujeta med slastnim obrokom. Spada v razred žuželk in v red bogomolk. Bogomolke so samotarske živali .To pa predvsem zaradi svojih kanibalskih navad, namreč po parjenju, včasih že tudi med, samica odgrizne glavo samcu, če le ta ni dovolj previden in hiter. Po parjenju samička odleže jajčka (od 10 do 400 jajčec)v kepicah,katere v dotiku z zrakom otrdijo in nastane kokon .Mlade bogomolke se kmalu izležejo in šele po večkratni levitvi dobijo podobo svojih staršev.
Plena v bistvu sploh ne lovijo, temveč nepremično čakajo na kakšni rastlini v zasedi in z sprednjimi močnimi okončinami zgrabijo žrtev, ki jim več ni pomoči. Imajo nekaj naravnih sovražnikov kot so ptiči in manjši sesalci. Branijo se s sprednjimi,bodičastimi nogami,begom v grmovje ali z razprtjem kril,katera izgledajo kot velika očesa.Njihova najboljša obramba pa je zlitje z naravo in okoljem.

Bogomolka (Mantis religiosa)










četrtek, 28. avgust 2008

Navadni križevec (Araneus diadematus) I.

Navadni križevec (Araneus diadematus) je pogost pajek, ki ga najdemo skorajda povsod. Na travnikih, gozdovih, jasah, vrtovih in včasih tudi v stanovanjih. Je za človeka popolnoma nenevaren. Na zadku nosi vzorec v obliki križa, po katerem je dobil tudi ime. Mrežo plete navpično med grmovjem in nižjim rastlinjem. Mreža je zelo čvrsta in močna. Pajek preži na mreži vedno v sredini in je obrnjen z glavo navzdol. Žrtev ki se zaplete v njegovo mrežo čaka gotova smrt.

Navadni križevec (Araneus diadematus)






ponedeljek, 25. avgust 2008

Sikajoč pogled kobranke (Natrix tessellata)

O tej kači je bilo že veliko napisano, zato se z tekstom ne bom ponavljal. Le opomnil bi, da je nestrupena in človeku popolnoma nenevarna!

Kobranka (Natrix tessellata)







sreda, 13. avgust 2008

Cvetni pajek (Misumena vatia), popoln plenilec

Cvetni pajki spadajo v skupino pajkov, ki pripadajo družini rakovičarjev ali rakovičastih pajkov (Thomisidae). Cvetni pajki ne gradijo mrež, da bi ulovili plen, temveč se skrijejo in prežijo na mrčes, da prileti mimo in čakajo, da pristanejo na cvetu ter ga napadejo.
Imajo zmožnost, da spremenijo barvo telesa v tako, kot je cvet, na katerem prežijo za plenom.
V angleščini se imenujejo crab-spider, kar v dobesednem prevodu pomeni pajek - rak. Asociacijo na raka sta sprednja dva para nog, ki štrlita malo bolj na stran telesa. Poleg tega tudi skupaj s sploščenim prednjim delom telesa spominja na raka. Poleg tega pa se tako kot raki, lažje premikajo postrani, kot pa naprej.

Cvetni pajek (Misumena vatia) tik pred napadom





ponedeljek, 04. avgust 2008

Gospica (Argynnis paphia)

Gospica (Argynnis paphia) je dnevni metulj iz družine pisančkov (Nymphalidae). Najdemo ga v poletnih dneh na travnikih, obrobjih gozdov in na gozdnih jasah kjer poletava iz cveta na cvet travniških in gozdnih rastlin.

Gospica (Argynnis paphia)







sobota, 02. avgust 2008

Temni mravljiščar (Maculinea nausithous)

Temni mravljiščar (Maculinea nausithous) je metulj iz družine modrinov (Lycaenidae), katerih gosenice večino življenja preživijo v mravljiščih. Zgornja stran kril samcev je modre barve z neizrazitimi žilami, temnimi pegami ovalne do kapljičaste oblike (prednji par) in okroglimi pegami (zadnji par) ter z rjavim robom. Na zgornji strani kril samic je moder le koren kril ali pa so krila v celoti zamolklo rjave barve s komaj vidnimi temnimi pegami. Samica izleže 1-3 jajčeca v cvetno glavico zdravilne strašnice, ko je karminasto rdeče obarvana (cvetovi so že povsem odprti). Gosenica se prehranjuje z njenimi semeni in po nekaj levitvah pade na tla, kjer čaka na ritual posvojitve z
mravljo glavne gostiteljske vrste rdečk Myrmica rubra. Mravlja delavka jo odnese v mravljišče, kjer se prehranjuje z zarodom mravelj. Gosenica preživi v mravljišču približno 10 mesecev, kjer prezimi, se zabubi in prelevi v odraslega metulja.

Temni mravljiščar (Maculinea nausithous)





























Viri teksta: Čelik T., Verovnik R., Rebeušek F., Gomboc, S., Lasan M., 2004. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja NATURA 2000: Metulji (Lepidoptera).