Veliki pisanček (Melitaea phoebe)

Dnevni metulj iz družine pisančkov (Nymphalidae). Razširjen skoraj po vsej Evropi. Velik od 34 do 50mm, najdemo ga na travnikih in jasah od Aprila do Septembra. Več na Metulji Slovenije

Veliki pisanček (Melitaea phoebe)

Širokorobi mnogook (Plebejus argus)

Širokorobi mnogook (Plebejus argus) spada med modrine (Lycaenidae). Najdemo ga na travnatih območjih in goljavah po vsej Evropi. Samci imajo krila sinje modre (ali kovinsko modre) barve, samice pa so temnejše in manj opazne. Gosenice se prehranjujejo z raznimi travami, kot buba preživi v mravljiščih iz vrst Lasius niger, Formica cinerea.

Širokorobi mnogook (Plebejus argus)

Več na Metulji Slovenije

Admiral (Vanessa atalanta)

Admiral (Vanessa atalanta) spada v družino pisančkov (Nymphalidae), Lahko ga najdemo v sončnih dneh med majem in oktobrom praktično po vsej Sloveniji. V toplejših krajih lahko prezimuje v obliki odraslega osebka. Opazimo ga lahko na robovih gozdov, na jasah, v sadovnjakih in travnikih Odrasli osebki se prehranjujejo na rastlinah z veliko količino nektarja, gosenice pa na koprivah.

Admiral (Vanessa atalanta)

Več na

Glogova belinka (Aporia crataegi)

Glogova belinka (Aporia crataegi) spada v družino belinov (Pieridae). Osnovna barva kril je bela, delno prosojna; krilne žile in rob so fino črno oprašeni. Pri nas pogosta vrsta, ki naseljuje travnike z mejicami ali posameznimi grmi. Najdemo jo tudi po sadovnjakih in jasah. Njena hranilna rastlina so glogi, črni trn in nekatera sadna drevesa.

Glogova belinka (Aporia crataegi)

Pogrebec (Nymphalis antiopa)

Pogrebec (Nymphalis antiopa) spada v družino pisančkov (Nymphalidae). Ime je dobil po svoji "mrtvaški" obleki. Razpon kril je med 62 in 75mm, samec in samica sta si zelo podobna, ločimo ju le po velikosti; samica je lahko večja. Najdemo ga ob robovih gozdov in na travnikih, kjer rastejo vrbe in topoli. Rad se zadržuje na živalskih iztrebkih.

pogrebec (Nymphalis antiopa)

Veliki trepetlikar (Limenitis populi)

Veliki trepetlikar (Limenitis populi) spada v družino pisančkov (Nymphalidae) in meri čez krila od 65-75mm. Samica je lahko tudi malo večja in se razlikuje z različno široko črto na zadnjih krilih. Samci imajo šibkejšo črto ali pa so tudi brez nje. Najdemo ga v listnatih gozdovih z trepetliko (Populus tremula) ali črnim topolom (Populus nigra). Rad se zadržuje visoko v drevesnih krošnjah in posledično, ga je tudi težje dobiti pred objektiv.

Veliki trepetlikar (Limenitis populi)

Kalinov veščec (Sphinx ligustri) II.

Kalinov veščec (Sphinx ligustri) spada med nočne metulje v družino somračnikov ali veščcev (Sphingidae). Leta ob prvem somraku in ga lahko najdemo na vrtovih kjer lebdi v zraku in z dolgim rilcem srka medečino iz cvetov. Velikokrat prileti tudi na luč. Čez krila meri do 12 cm, letalna doba je od maja do septembra. Na fotografijah je nekako prikazana razvojna stopnja tega metulja. Metulj, gosenica, buba in spet metulj, manjka le jajčece.

Kalinov veščec (Sphinx ligustri)



Gosenica kalinovega vešca



Zadnji stadij je buba, ki v zemlji prezimi in naslednjo pomlad iz nje...


...prileze odrasel metulj in krog je sklenjen.

Veliki spreminljavček (Apatura iris)

Kot že ime pove (veliki spreminjavček), se barva zgornjega dela kril blešči v spreminjajočih se vijoličastih in rjavih odtenkih. Večino časa preživi v krošnjah vrb, ki so hranilne rastline njegovih gosenic. Občasno ga najdemo tudi na travnikih in obrobjih gozdov. Rad seda na živalske iztrebke. Je eden najlepših dnevnih metuljev pri nas.

Veliki spreminljavček (Apatura iris)

Zelena rega (Hyla arborea) III.

Še ena serija teh prelepih in prisrčnih žabic. O njih je že bilo vse napisano tako, da ostanejo le še fotografije na ogled.

Zelena rega (Hyla arborea)

Smokulja (Coronella austriaca)

Smokulja (Coronella austriaca) je človeku povsem nenevarna predstavnica gožev. Na glavi ima progo, ki se vleče od nosnice preko očesa do vratu. Po hrbtu ima dve vrsti peg. Samec ima rdečkastorjav hrbet in rumenorjavo spodnjo stran telesa. Samica je po hrbtu sivorjava in temno pegasta, po spodnji strani pa siva. Smokulja lahko meri do 75 cm. Živi v srednji, južni in vzhodni Evropi. Zadržuje se na suhih kamnitih področjih z gozdovi, goljavami, grušči in vinogradi. Je počasna in v nevarnosti takoj ugrizne, pri tem iz analnih žlez izloča smrdljiv izloček. Dobro pleza in v nevarnosti lahko tudi plava. Hrani se z manjšimi kuščaricami, slepci, tudi mišmi in drugimi manjšimi glodalci. Preden žrtev požre se okrog nje ovije. Pari se aprila. Avgusta ali septembra povrže 3-15 mladičev.

Smokulja (Coronella austriaca)

Navadni križevec (Araneus diadematus) v akciji

Navadni križevec (Araneus diadematus)ujet med delom. Komentar po moje ni potreben saj so slike dovolj zgovorne.

Navadni križevec (Araneus diadematus) II.

Navadni križevec (Araneus diadematus) je pogost pajek, ki ga najdemo skorajda povsod. Na travnikih, gozdovih, jasah, vrtovih in včasih tudi v stanovanjih. Je za človeka popolnoma nenevaren. Na zadku nosi vzorec v obliki križa, po katerem je dobil tudi ime. Mrežo plete navpično med grmovjem in nižjim rastlinjem. Mreža je zelo čvrsta in močna. Pajek preži na mreži vedno v sredini in je obrnjen z glavo navzdol. Žrtev ki se zaplete v njegovo mrežo čaka gotova smrt.

Navadni križevec (Araneus diadematus)