ponedeljek, 13. december 2010

Travniški postavnež (Euphydryas aurinia)

Travniški postavnež ( Euphydryas aurinia) ima zgornjo stran kril rjavo in rumenooranžno kontrastno lisasto. Lise v medialni celici in postdiskalnem polju so oranžnordeče. Spodnja stran je svetlejša z veče rumenimi lisami. Na zgornji in spodnji strani zadnjih kril so v postdiskalnem polju črne pike, ki so na spodnji strani lahko rumenkasto obrobljene. Samica je večja in bolj pisana kot samec. Osebki iz populacije na močvirnih traviščih so običajno temneje obarvani kot osebki, ki živijo na suhih traviščih.Leta od maja do junija.

V Sloveniji je vrsta zavarovana.
Uvrščena je na Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije in v prilogo II Habitatne direktive.


travniški postavnež (Euphydryas aurinia)




















petek, 19. november 2010

Travnar (Brintesia circe)

Travnar (Brintesia circe) spada med največje dnevne metulje pri nas. Zgornja stran je črna s širokim postdiskalnim pasom belih lis. Te so na zadnjih krilih sklenjene, na sprednjih pa z žilami prekinjene v obliki dolgoovalnih lis. Na obeh straneh sprednjega krila ima črno subapikalno očesce z majhnim belim jedrom. Spodnja stran kril je temnosivorjava, črno marmorirana, z izrazito široko belo postdiskalno liso in majhno belo liso v diskalnem delu krila. Samec ima lise bolj snežno bele kot samica. Je pogosta in splošno razširjena vrsta. Rad seda na drevesnih deblih in skalah, kjer se z varovalno obarvanostjo spodnje strani kril odlično prikrije. Leta v eni generaciji od junija do septembra.

travnar (Brintesia circe)



















©Peter Mlakar Makro Foto

petek, 17. september 2010

navadni senožetnik (Colias croceus)

Navadni senožetnik (Colias croceus) spada v družino belinov (Pieridae). Zgornja stran kril je oranžnorumene barve, pri samicah svetle oblike pa bledorumene barve. Na zunanjem sprednjih kril je širok črn pas, ki ga pri samcu po celi dolžini prekinjajo le tanke rumene žile, pri samici pa velike rumene lise. Teh je na vsakem krilu običajno pet ali šest. Pojavlja se v več generacijah od aprila do novembra.

navadni senožetnik (Colias croceus)





































































































©Peter Mlakar Makro Foto

sreda, 01. september 2010

Lepi argus (Meleageria bellargus)

Lepi argus (Meleageria bellargus) spada v družino modrinov (Lycaenidae). Za to vrsto je značilen pas izrazito dvobarvnih, belih in črnih resic ob zunanjem robu kril.  Lepi argus je na Notranjskem in Primorskem eden od najpogostejših modrinov. Pojavlja se v dveh generacijah od maja do junija in od julija do septembra. Hranilna rastlina gosenice je  navadna podkvica (Hipporepsis comosa) in pisana šmarna detelja (Coronilla varia).



lepi argus (Meleageria bellargus)





































































































©Peter Mlakar Makro Foto

torek, 31. avgust 2010

Modri hrastar (Neozephyrus quercus)

Modri hrastar (Neozephyrus quercus) spada v družino modrinov (Lycaenidae). Zgornja stran kril je pri samcu bleščeče temnomodrovijolična s širokim črnim pasom ob zunanjih robovih kril in črnimi žilami. Pri samici je zgornja stran črnorjava z veliko sijočo temnovijoličasto liso na sredini sprednjih kril. Pojavlja se v eni generaciji od junija do septembra.


modri hrastar (Neozephyrus quercus)













































































©Peter Mlakar Makro Foto

ponedeljek, 30. avgust 2010

Homuljičin krivček (Scolitantides orion)

Homuljičin krivček (Scolitantides orion) je dnevni metulj iz družine modrinov (Lycaenidae). pojavlja se v eni ali dveh generacijah od aprila do avgusa. Zaradi zaraščanja melišč ter suhih kamnišč, kjer uspeva hranilna rastlina, postaja homuličin krivček vse bolj redek, pogostejši na Primorskem.

Uvrščen je na Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije.

Homuljičin krivček (Scolitantides orion)

















































































©Peter Mlakar Makro Foto

četrtek, 26. avgust 2010

petek, 20. avgust 2010

osati pajek (Argiope bruennichi)

Osatega pajka (Argiope bruennichi) prepoznamo po značilnem vzorcu na zadku, ki močno spominja na oso in od tod je tudi dobil ime. Močno prepoznavna pa je tudi njegova mreža saj plete izrazit cik-cak vzorec za katerega  pa naravoslovci še danes ne vedo čemu služi. Obstaja teorija, da je vzorec močno viden zaradi večjih žuželk in ptic in tako še pravi čas zagledajo mrežo in se umaknejo, posledično pa pajku ostane cela mreža. Spet druga teorija govori o tem, da je vzorec zato, da bi privlačil žuželke v mrežo. Nič od tega še ni dokazano. Pajkov ugriz je popolnoma nenevaren za človeka.

osati pajek (Argiope bruennichi)











































































































©Peter Mlakar Makro Foto

četrtek, 19. avgust 2010

ponedeljek, 16. avgust 2010

nedelja, 15. avgust 2010