petek, 17. april 2009

Hemaris tityus

Metulj (Hemaris tityus) spada v družino somračnikov ali vešcev (Sphingidae). Je nočni metulj, ki leta večinoma proti večeru, vendar ga lahko srečamo tudi čez cel dan! Je zelo podoben velerilcu (Macroglossum stellatarum) vendar ima Hemaris tityus krila prozorna (steklena). Iz cvetja pije medečino tako, da lebdi pred cvetom in z dolgim rilčkom srka medečino.

Hemaris tityus


















sreda, 15. april 2009

Lastovičar (Papilio machaon)

Lastovičar (Papilio machaon) je splošno razširjena vrsta v Sloveniji, vendar le redkokje pogosta. Osnovna barva kril je žvepleno rumena, prednja krila s črnimi pegami, krilnimi žilami in robom. Zadnja krila z rdeče rjavim očesom ob notranjem robu, z modro oprašenim robnim pasom in s kratkimi repkom. Gosenice živijo na raznih kobulnicah. Morebitne planilce odganjajo z izvihljivima rožičkoma na vratu, ki oddajata neprijeten vonj.

Lastovičar (Papilio machaon)















torek, 07. april 2009

Pajek skakač / Jumping spider

Pajki skakači so ena najbolj nenavadnih pajčjih družin. So živih, bleščečih barv kakor pav, imajo velike zvedave oči kakor mačke in skačejo kakor opice. Uvrščamo jih v družino Salticidae, kjer je kakih 4000 vrst. Večina živi v toplejših krajih. Večina skakačev ves čas stika za plenom, pogleda v vsak kotiček in se bliskovito požene za plenom, ko ga opazi. Vidijo v barvah in sprejemajo jasno sliko plena. Nanj prežijo kakor mačka na miš, saj se tudi oni pred končnim skokom prihulijo. V človeka, ki jih opazije, obrnejo drobno glavo in se zazrejo vanj.
Skakači pogosto tik pred skokom dvignejo močne sprednje noge visoko v zrak, da z njimi ob pristanku zgrabijo plen. Zaradi nožnih blazinic iz dlačic (skopul) se brez težav oprimejo gladkih in navpičnih površin. S slednjih se celo odrinejo, da bi zgrabili letečo žuželko.

Skakač (Salticidae sp.)
















ponedeljek, 06. april 2009

Navadna krastača (Bufo bufo)

Navadna krastača (Bufo bufo); ki živi na kopnem (travniki, gozdovi in polja) zraste do 13 cm, samci nekoliko manj. Krastača v vodi živi le kot paglavec in v času, ko odlaga jajca. Jajčeca so med seboj privezana na trakove na katerih je lahko več kot 6000 jajc. Navadna krastača, ki je svetlo do temno rjava in ima na zgornji strani bradavičasto kožo se prehranjuje z žuželkami, polži in deževniki. Krastače najbolj ogroža uporaba biocidov. Mnogo jih pogine pri prečkanju cest na poti na mrestišča.

Navadna krastača (Bufo bufo)































sobota, 04. april 2009

Navadni klop (Ixodes ricinus)

Klopi so razširjeni po vsej Sloveniji. Najraje se zadržujejo v svetlih listnatih gozdovih z veliko
podrasti in odpadlega listja. Najdemo jih tudi na obronkih gozdov, ob rekah in jezerih, na travnikih, poljih, njivah, v vrtovih in parkih. Večina klopov se pri nas pojavlja od aprila do oktobra, predvsem v vlažnih mesecih. Če so temperature ugodne, nad 5-7 ºC, pa so lahko aktivni vse od marca do novembra. Pri nas je najbolj razširjen in nevaren navadni klop (Ixodes ricinus), ki najpogosteje napade človeka. Njegov življenjski krog traja običajno tri leta. Začne se z jajčecem, ki mu sledijo trije razvojni stadiji: ličinka, nimfa in odrasel klop. V vsakem stadiju se klop le enkrat nahrani s krvjo, hranjenje pa traja nekaj dni. Za gostitelje izbira sprva manjše glodalce, plazilce, ptiče, veverice, ježe, ..., kasneje pa večje živali. Človek je naključni gostitelj.

Navadni klop (Ixodes ricinus) - samica/female
















Navadni klop (Ixodes ricinus) samec/male



četrtek, 02. april 2009

Navadni pljučnik (Pulmonaria officinalis)

V Sloveniji najpogostejši navadni pljučnik (Pulmonaria officinalis) ki ga najdemo v marcu in aprilu v gozdovih in na travnikih po vsej Sloveniji. Do 40 cm visoko rastlino prepoznamo po zelo značilni vijoličasto-modri barvi zvezdastih cvetov z razprostrtim robom, sestavljenih iz petih zraslih venčnih listov. Cvetna čaša je zrasla. Celotna rastlina je štrleče dolgodlakava.

navadni pljučnik (Pulmonaria officinalis)