Škorpijon (Euscorpius sp.)

osati pajek (Argiope bruennichi)

Osatega pajka (Argiope bruennichi) prepoznamo po značilnem vzorcu na zadku, ki močno spominja na oso in od tod je tudi dobil ime. Močno prepoznavna pa je tudi njegova mreža saj plete izrazit cik-cak vzorec za katerega  pa naravoslovci še danes ne vedo čemu služi. Obstaja teorija, da je vzorec močno viden zaradi večjih žuželk in ptic in tako še pravi čas zagledajo mrežo in se umaknejo, posledično pa pajku ostane cela mreža. Spet druga teorija govori o tem, da je vzorec zato, da bi privlačil žuželke v mrežo. Nič od tega še ni dokazano. Pajkov ugriz je popolnoma nenevaren za človeka.

osati pajek (Argiope bruennichi)

©Peter Mlakar Makro Foto

Navadni križevec (Araneus diadematus) v akciji

Navadni križevec (Araneus diadematus)ujet med delom. Komentar po moje ni potreben saj so slike dovolj zgovorne.

Navadni križevec (Araneus diadematus) II.

Navadni križevec (Araneus diadematus) je pogost pajek, ki ga najdemo skorajda povsod. Na travnikih, gozdovih, jasah, vrtovih in včasih tudi v stanovanjih. Je za človeka popolnoma nenevaren. Na zadku nosi vzorec v obliki križa, po katerem je dobil tudi ime. Mrežo plete navpično med grmovjem in nižjim rastlinjem. Mreža je zelo čvrsta in močna. Pajek preži na mreži vedno v sredini in je obrnjen z glavo navzdol. Žrtev ki se zaplete v njegovo mrežo čaka gotova smrt.

Navadni križevec (Araneus diadematus)

Pajki rakovičarji (Thomisidae)

Rakovičarje uvrščamo v družino Thomisidae. Imajo široko ploščato telo se celo gibajo postrani kakor rakovice. Poznamo približno 3000 vrst, ki živijo po vsem svetu. Rakovičarji navadno ne predejo mrež, temveč sedejo na cvet, list, deblo ali tla in tam počakajo na plen. Čeprav so večinoma majhni (do 20mm), so odlični lovci, saj so dobro zakrinkani in imajo močan strup. Samci so včasih pol manjši od samic in pogosto tudi drugačne barve. Rakovičarji si ne delajo zalog hrane kakor številni drugi pajki. Dveh plenov naenkrat ne obvladajo. Žuželke lahko mirno letijo mimo rakovičarja, ki se hrani. Ker ti pajki nimajo zobcev na bazalnih členkih helicer in na spodnjih čeljustih, hrane ne morejo zmečkati. Zato v plen vbrizgajo prebavne sokove, ki zmehčajo notranjost plena. Pajek posrka tekočo kašo, prazno, suho ogrodje pa pusti.

Pajek iz rodu Oxyopes sp.

Predstavniki pajkov Oxypidae lovijo po rastlinju. Včasih skačejo z lista na list, da bi ujeli plen, včasih pa skriti prežijo nanj. Pajek iz rodu Oxyopes je gibčen lovec z dolgimi nogami, zato zlahka skače z rastline na rastlino. Pogosto se hrani tudi z drugimi pajki in je celo kanibal, kar pomeni, da žre predstavnike svoje vrste. Ta na fotografiji je ujel škratca.

Pajek iz rodu Oxyopes sp. ujet med malico.

Pajek skakač / Jumping spider

Pajki skakači so ena najbolj nenavadnih pajčjih družin. So živih, bleščečih barv kakor pav, imajo velike zvedave oči kakor mačke in skačejo kakor opice. Uvrščamo jih v družino Salticidae, kjer je kakih 4000 vrst. Večina živi v toplejših krajih. Večina skakačev ves čas stika za plenom, pogleda v vsak kotiček in se bliskovito požene za plenom, ko ga opazi. Vidijo v barvah in sprejemajo jasno sliko plena. Nanj prežijo kakor mačka na miš, saj se tudi oni pred končnim skokom prihulijo. V človeka, ki jih opazije, obrnejo drobno glavo in se zazrejo vanj.
Skakači pogosto tik pred skokom dvignejo močne sprednje noge visoko v zrak, da z njimi ob pristanku zgrabijo plen. Zaradi nožnih blazinic iz dlačic (skopul) se brez težav oprimejo gladkih in navpičnih površin. S slednjih se celo odrinejo, da bi zgrabili letečo žuželko.

Skakač (Salticidae sp.)

Navadni klop (Ixodes ricinus)

Klopi so razširjeni po vsej Sloveniji. Najraje se zadržujejo v svetlih listnatih gozdovih z veliko
podrasti in odpadlega listja. Najdemo jih tudi na obronkih gozdov, ob rekah in jezerih, na travnikih, poljih, njivah, v vrtovih in parkih. Večina klopov se pri nas pojavlja od aprila do oktobra, predvsem v vlažnih mesecih. Če so temperature ugodne, nad 5-7 ºC, pa so lahko aktivni vse od marca do novembra. Pri nas je najbolj razširjen in nevaren navadni klop (Ixodes ricinus), ki najpogosteje napade človeka. Njegov življenjski krog traja običajno tri leta. Začne se z jajčecem, ki mu sledijo trije razvojni stadiji: ličinka, nimfa in odrasel klop. V vsakem stadiju se klop le enkrat nahrani s krvjo, hranjenje pa traja nekaj dni. Za gostitelje izbira sprva manjše glodalce, plazilce, ptiče, veverice, ježe, ..., kasneje pa večje živali. Človek je naključni gostitelj.

Navadni klop (Ixodes ricinus) - samica/female
















Navadni klop (Ixodes ricinus) samec/male

Navadni križevec (Araneus diadematus) I.

Navadni križevec (Araneus diadematus) je pogost pajek, ki ga najdemo skorajda povsod. Na travnikih, gozdovih, jasah, vrtovih in včasih tudi v stanovanjih. Je za človeka popolnoma nenevaren. Na zadku nosi vzorec v obliki križa, po katerem je dobil tudi ime. Mrežo plete navpično med grmovjem in nižjim rastlinjem. Mreža je zelo čvrsta in močna. Pajek preži na mreži vedno v sredini in je obrnjen z glavo navzdol. Žrtev ki se zaplete v njegovo mrežo čaka gotova smrt.

Navadni križevec (Araneus diadematus)

Cvetni pajek (Misumena vatia), popoln plenilec

Cvetni pajki spadajo v skupino pajkov, ki pripadajo družini rakovičarjev ali rakovičastih pajkov (Thomisidae). Cvetni pajki ne gradijo mrež, da bi ulovili plen, temveč se skrijejo in prežijo na mrčes, da prileti mimo in čakajo, da pristanejo na cvetu ter ga napadejo.
Imajo zmožnost, da spremenijo barvo telesa v tako, kot je cvet, na katerem prežijo za plenom.
V angleščini se imenujejo crab-spider, kar v dobesednem prevodu pomeni pajek - rak. Asociacijo na raka sta sprednja dva para nog, ki štrlita malo bolj na stran telesa. Poleg tega tudi skupaj s sploščenim prednjim delom telesa spominja na raka. Poleg tega pa se tako kot raki, lažje premikajo postrani, kot pa naprej.

Cvetni pajek (Misumena vatia) tik pred napadom

Navadni rakovičar (Xysticus cristatus)

Navadni rakovičar (Xysticus cristatus) manjši pajek, ki ne plete mreže, zato mora svojo žrtev ubiti takoj. Najdemo ga na cvetovih travniških rož kjer nepremično čaka na svojo žrtev. Ko prileti nič hudega sluteča žuželka jo zgrabi in ji navadno vbrizga strup v glavne živčne ganglije v vratu, kjer najhitrje deluje. Na tak način lahko ubije tudi precej večjo žuželko od sebe. V tem primeru si je privoščil čmrlja, ne brani pa se tudi metuljev, čebel, os in drugih žuželk.

Navadni rakovičar (Xysticus cristatus)