Smokulja (Coronella austriaca)

Smokulja (Coronella austriaca) je človeku povsem nenevarna predstavnica gožev. Na glavi ima progo, ki se vleče od nosnice preko očesa do vratu. Po hrbtu ima dve vrsti peg. Samec ima rdečkastorjav hrbet in rumenorjavo spodnjo stran telesa. Samica je po hrbtu sivorjava in temno pegasta, po spodnji strani pa siva. Smokulja lahko meri do 75 cm. Živi v srednji, južni in vzhodni Evropi. Zadržuje se na suhih kamnitih področjih z gozdovi, goljavami, grušči in vinogradi. Je počasna in v nevarnosti takoj ugrizne, pri tem iz analnih žlez izloča smrdljiv izloček. Dobro pleza in v nevarnosti lahko tudi plava. Hrani se z manjšimi kuščaricami, slepci, tudi mišmi in drugimi manjšimi glodalci. Preden žrtev požre se okrog nje ovije. Pari se aprila. Avgusta ali septembra povrže 3-15 mladičev.

Smokulja (Coronella austriaca)

Navadni križevec (Araneus diadematus) v akciji

Navadni križevec (Araneus diadematus)ujet med delom. Komentar po moje ni potreben saj so slike dovolj zgovorne.

Navadni križevec (Araneus diadematus) II.

Navadni križevec (Araneus diadematus) je pogost pajek, ki ga najdemo skorajda povsod. Na travnikih, gozdovih, jasah, vrtovih in včasih tudi v stanovanjih. Je za človeka popolnoma nenevaren. Na zadku nosi vzorec v obliki križa, po katerem je dobil tudi ime. Mrežo plete navpično med grmovjem in nižjim rastlinjem. Mreža je zelo čvrsta in močna. Pajek preži na mreži vedno v sredini in je obrnjen z glavo navzdol. Žrtev ki se zaplete v njegovo mrežo čaka gotova smrt.

Navadni križevec (Araneus diadematus)

Zelena rega (Hyla arborea) II.

Koža je gladka. Na konicah prstov imajo povečane zaobljene blazinice z oprijemalnimi ploščicami. Telo je običajno živo zeleno, vendar lahko barvo telesa prilagajajo barvi okolice, zato so lahko celo sive, s temnejšimi pikami. : samec ima rumeno, samica pa belo grlo. Oglaša se z glasenim ke-ke-ke-ke, ki ga lahko slišimo nekaj kilometrov daleč. Odrasle osebke najdemo na gozdnih obronkih, na travnikih z višjo vegetacijo ali v mejicah. Paglavce najpogosteje najdemo v velikih mlakah z obilico rastlinja, včasih pa tudi v manjših lužah ali kanalih. Izogibajo se vodam, v katerih so ribe. Vrsta je splošno razširjena po vsej Sloveniji.

Zelena rega (Hyla arborea)

Veliki vinski veščec (Deilephila elpenor)

Veliki vinski veščec (Deilephila elpenor) je nočni metulj in spada v družino somračnikov ali vešcev (Sphingidae). Je svetlorjave barve z močnimi roza obrobami, čez krila meri 60--75mm.
Gosenica ima na koncu kot večina vešcev značilen ropek oz. rožiček. Nad glavo ima štiri velika lažna očesa z katerimi preganja morebitne plenilce. Goseniza je zelenkasto rjavih barv in se prehranjuje z ozkolistnim ciprjem (Chamaenerion angustifolium) kakor pa tudi z rastlinami iz družine broščnic (Rubiaceae).

Veliki vinski veščec (Deilephila elpenor)


Gosenica velikega vinskega veščca(Deilephila elpenor)

Lunik ali lipov prelec (Phalera bucephala)

Lunik ali lipov prelec spada v družino hrbtorožk (Notodontidae). Na fotografijah je gosenica omenjenega metulja. Gosenica je dolga od 5 do 8 cm in se prehranjuje z listi lipe, vrbe in hrasta. Metulj ima razpon kril od 55 do 68 mm in v mirujočem stanju izgleda kot suha vejica. Rad prileti na luč.

Lunik ali lipov prelec (Phalera bucephala)


Gosenica lipovega prelca (Phalera bucephala)

Pajki rakovičarji (Thomisidae)

Rakovičarje uvrščamo v družino Thomisidae. Imajo široko ploščato telo se celo gibajo postrani kakor rakovice. Poznamo približno 3000 vrst, ki živijo po vsem svetu. Rakovičarji navadno ne predejo mrež, temveč sedejo na cvet, list, deblo ali tla in tam počakajo na plen. Čeprav so večinoma majhni (do 20mm), so odlični lovci, saj so dobro zakrinkani in imajo močan strup. Samci so včasih pol manjši od samic in pogosto tudi drugačne barve. Rakovičarji si ne delajo zalog hrane kakor številni drugi pajki. Dveh plenov naenkrat ne obvladajo. Žuželke lahko mirno letijo mimo rakovičarja, ki se hrani. Ker ti pajki nimajo zobcev na bazalnih členkih helicer in na spodnjih čeljustih, hrane ne morejo zmečkati. Zato v plen vbrizgajo prebavne sokove, ki zmehčajo notranjost plena. Pajek posrka tekočo kašo, prazno, suho ogrodje pa pusti.